sobota, 06. junij 2009

Družabne prireditve na podnebnih pogajanjih

Bonn, 6. junij 2009 – Za nami je polovica tokratnih pogajanj, kar je primeren čas, tako za oceno trenutnega stanja in napredka, kot tudi za malo sprostitve. Čeprav se je končno začela vsebinska razprava, tako o elementih balijskega akcijskega načrta kot tudi o ciljih zmanjšanja emisij za razvite države, se stvari premikajo zelo počasi.

Opravljeno je bilo prvo branje za dva gradnika balijskega akcijskega načrta – za prilagajanje in financiranje – kar pomeni, da so lahko države izrazile svoja mnenja do vsebine besedila, ki se nanaša na ti dve temi, niso pa še imele možnosti besedila popravljati (t.j. dopolnjevati ali spreminjati). Ostajajo še prvo branje besedila o tehnologijah, zmanjševanju emisij in skupni viziji. Pričakuje se, da bo ta del zaključen do torka, ko naj bi se začelo drugo branje, v okviru katerega bodo države lahko spreminjale in dopolnjevale pogajalsko besedilo. Ker je dosedanje delo potekalo zelo počasi, obstaja bojazen, da bo pogajalcem zmanjkalo časa in načrtovano delo ne bo zaključeno.

Razprava o nadaljnjih ciljih zmanjšanja emisij razvitih držav se je začela s predstavljanjem posameznih predlogov držav o skupnem cilju, ki bi ga naj razvite države kot skupina dosegle do leta 2020, in je še vedno na tej točki. Verjetnosti, da bi se države dogovorile o tem cilju na tokratnem zasedanju, praktično ni, saj so stališča držav še vedno preveč polarizirana: obstajajo različna mnenja o tem, kaj je potrebno; razkorak med zahtevami držav v razvoju in ciljih, ki so jih razvite države pripravljene sprejeti; različna mnenja o tem, na kakšen način se lahko cilji dosežejo (samo z ukrepanjem doma, z rabo tržnih mehanizmov, z upoštevanjem ponorov ali brez itn.). Dodatno težavo na poti k dogovoru predstavlja tudi dejstvo, da ZDA – država, ki emitira največ emisij – ne sodelujejo v tej razpravi, ker niso pogodbenica Kjotskega protokola. Težko si je torej predstavljati, da bodo razvite države sprejele cilj, ne da bi vedele, ali bodo ZDA prispevale k njegovemu doseganju ali ne.

Optimistični se tolažijo, da ostaja še en teden, v katerem se stvari lahko še spremenijo…

Je pa polovica pogajanj tudi čas, ko se poskrbi za družabne potrebe udeležencev zasedanja. Tako je včeraj zvečer potekal nogometni turnir med ekipami sekretariata UNFCCC, nevladnimi organizacijami in 'delegacijo sveta', ki so jo sestavljajli delegati razvitih držav in držav v razvoju – kot je pripomnil eden od delegatov: »To dokazuje, da razvite države in države v razvoju lahko igrajo v isti ekipi«. Nevladne organizacije bi si močno želele, da bi se to športno vzdušje čimprej preneslo v pogajalske dvorane.

Pozabiti ne smemo niti na tradicionalno NGO Party, ki bo potekala danes zvečer/ponoči. Več o tem (morda) jutri.

Ni komentarjev:

Objavite komentar