Bonn, 31. marec 2009 – Včeraj se je na pogajanjih končno pojavil tudi Ludwig* in takoj na ušesa navlekel neprijetne govorice – slišal je, da potekajo pogovori o dodatnih pogajalskih sejah v tem letu, s katerih pa so ga nekateri delegati kot opazovalca pripravljeni izključiti.
Nevladne organizacije so porabile veliko energije in časa, da so si izborile status opazovalcev v procesu UNFCCC. Prispotnost opazovalcev in medijev na pogajanjih služi interesu transparentnosti, zato je razmišljanje o tem, da bi opazovalce iz pogajanj izključili v letošnjem letu, ki je za podnebje ključnega pomena, nesprejemljivo. Ludwigovo zaskrbljenost tako povsem razumem in upam, da države ne bodo sprejele predloga, da bi bila dodatna zasedanja (ki so sicer potrebna, če želimo zagotoviti dovolj časa za uspešen zaključek pogajanj v Kopenhagnu) dostopna samo predstavnikom vlad. Pri tem bi morala pozitivno vlogo odigrati EU, ki transparentnost in vključevanje javnosti v postopke odločanja postavlja zelo visoko med svoja načela delovanja.
Po drugi strani pa sva se oba z Ludwigom razveselila dodatnega kavnega aparata v konferenčnih prostorih – v naslednjih dneh se bo prav gotovo izkazal kot pomembna podpora pogajalskemu procesu.
*Ludwig je namišljena oseba, ki s svojimi prigodami in opažanji nastopa v dnevnem časopisu Eco mreže nevladnih organizacij Climate Action Network in predstavlja povprečnega opazovalca pogajanj
torek, 31. marec 2009
ponedeljek, 30. marec 2009
Išče se 'leadership' razvitih držav
Bonn, 30. marec 2009 – Danes dopoldne na zasedanju kjotske pogajalske skupine* se je veliko govorilo o vodilni vlogi razvitih držav pri reševanju podnebnega problema. Medtem, ko se vsi strinjajo, da morajo razvite države igrati vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, te v realnosti še nismo opazili.
Vodilna vloga v kontekstu podnebnih sprememb v bistvu pomeni prevzemanje odgovornosti za povzročanje problema, s katerim se soočamo, in ki že danes ogroža milijone revnih ljudi po svetu. Razvite države, ki so odgovorne za večji del emisij toplogrednih plinov, morajo tako prevzeti tudi večji del odgovornosti za zmanjšanje emisij. To morajo izraziti skozi lastne zaveze za zmanjšanje emisij in hkrati s podporo državam v razvoju pri njihovem blaženju in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Znanstveniki ugotavljajo, da bi zmanjšanje emisij razvitih držav kot skupine med 25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990 povzročilo dvig globalne temperature med 2 - 2,4 °C. Hkrati opozarjajo, da posledice podnebnih sprememb v primeru dviga temperature za več kot 2 °C niso več obvladljive.
In kako se na to odzivajo razvite države? EU, ki se sama hvali, da je vodilna v boju proti podnebnim spremembam, vztraja pri ciljih zmanjšanja emisij, ki so prenizki v primerjavi s potrebnimi (- 20 oz. - 30 % glede na leto 1990 do leta 2020). Japonska preučuje možne cilje do leta 2020 in sicer v razponu od 4 % povečanja do 25 % zmanjšanja emisij. ZDA govori o možnosti zmanjšanja emisij z današnje ravni na raven iz leta 1990 do leta 2020.
Pa finančna podpora za države v razvoju? Razen predloga Norveške za generiranje sredstev skozi avkcioniranje dela nacionalnih emisijskih kvot, od razvitih držav še nič.
Tik-tak, tik-tak,…, čas za ukrepanje se izteka! Leadership - resničen leadership je nujno potreben!
*pogajalska skupina v okviru Kjotskega protokola, katere mandat je do konca leta 2009 doseči dogovor o nadaljnih ciljih razvitih držav za zmanjšanje emisij po letu 2012
Vodilna vloga v kontekstu podnebnih sprememb v bistvu pomeni prevzemanje odgovornosti za povzročanje problema, s katerim se soočamo, in ki že danes ogroža milijone revnih ljudi po svetu. Razvite države, ki so odgovorne za večji del emisij toplogrednih plinov, morajo tako prevzeti tudi večji del odgovornosti za zmanjšanje emisij. To morajo izraziti skozi lastne zaveze za zmanjšanje emisij in hkrati s podporo državam v razvoju pri njihovem blaženju in prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Znanstveniki ugotavljajo, da bi zmanjšanje emisij razvitih držav kot skupine med 25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990 povzročilo dvig globalne temperature med 2 - 2,4 °C. Hkrati opozarjajo, da posledice podnebnih sprememb v primeru dviga temperature za več kot 2 °C niso več obvladljive.
In kako se na to odzivajo razvite države? EU, ki se sama hvali, da je vodilna v boju proti podnebnim spremembam, vztraja pri ciljih zmanjšanja emisij, ki so prenizki v primerjavi s potrebnimi (- 20 oz. - 30 % glede na leto 1990 do leta 2020). Japonska preučuje možne cilje do leta 2020 in sicer v razponu od 4 % povečanja do 25 % zmanjšanja emisij. ZDA govori o možnosti zmanjšanja emisij z današnje ravni na raven iz leta 1990 do leta 2020.
Pa finančna podpora za države v razvoju? Razen predloga Norveške za generiranje sredstev skozi avkcioniranje dela nacionalnih emisijskih kvot, od razvitih držav še nič.
Tik-tak, tik-tak,…, čas za ukrepanje se izteka! Leadership - resničen leadership je nujno potreben!
*pogajalska skupina v okviru Kjotskega protokola, katere mandat je do konca leta 2009 doseči dogovor o nadaljnih ciljih razvitih držav za zmanjšanje emisij po letu 2012
ZDA obljubljajo akcijo
Todd Stern zvezda otvoritvenega zasedanja v Bonnu
Bonn, 30. marec 2009 – Poslušati izjavo posebnega odposlanca ameriškega predsednika Obame za podnebne spremembe Todda Sterna, po osmih letih nekonstruktivnih nastopov delegatov Bushove administracije, je bilo osvežujoče.
V precej dolgem govoru je najavil vrnitev ZDA v mednarodna podnebna pogajanja in obljubil akcijo. ZDA se (zdaj končno – moja opomba) zaveda nujnosti ukrepanja in je pripravljena nadoknaditi izgubljeni čas.
Ko je v govoru izpostavil pozitivne premike v državah v razvoju (bodisi v njihovih nacionalnih politikah, bodisi njihove konstruktivne predloge v okviru podnebnih pogajanj), je s tem vsekakor nakazal drugačen pristop, več konstruktivnosti in pripravljenosti poslušati vse udeležence v pogajanjih.
Govor je požel tri aplavze – upam, da bomo lahko ploskali tudi 8. aprila!
BtW: predsednik Obama je predvčerajšnjim najavil začetek novega dialoga med velikimi gospodarstvi, t.i. Major Econimies Forum, ki naj bi vzpostavil dialog med pomembnimi državami o skupnem ukrepanju na področju podnebja.
Pozdrav,
Barbara
Bonn, 30. marec 2009 – Poslušati izjavo posebnega odposlanca ameriškega predsednika Obame za podnebne spremembe Todda Sterna, po osmih letih nekonstruktivnih nastopov delegatov Bushove administracije, je bilo osvežujoče.
V precej dolgem govoru je najavil vrnitev ZDA v mednarodna podnebna pogajanja in obljubil akcijo. ZDA se (zdaj končno – moja opomba) zaveda nujnosti ukrepanja in je pripravljena nadoknaditi izgubljeni čas.
Ko je v govoru izpostavil pozitivne premike v državah v razvoju (bodisi v njihovih nacionalnih politikah, bodisi njihove konstruktivne predloge v okviru podnebnih pogajanj), je s tem vsekakor nakazal drugačen pristop, več konstruktivnosti in pripravljenosti poslušati vse udeležence v pogajanjih.
Govor je požel tri aplavze – upam, da bomo lahko ploskali tudi 8. aprila!
BtW: predsednik Obama je predvčerajšnjim najavil začetek novega dialoga med velikimi gospodarstvi, t.i. Major Econimies Forum, ki naj bi vzpostavil dialog med pomembnimi državami o skupnem ukrepanju na področju podnebja.
Pozdrav,
Barbara
nedelja, 29. marec 2009
Delegati pozdravljeni! Prijazno prosimo, rešite podnebje…
Danes popoldne začetek prvega letošnjega zasedanja podnebnih pogajalcev v okviru Združenih narodov
Bonn, 29. marec 2009 - Danes popoldne se v Bonnu pričenja prvo letošnje zasedanje svetovnih podnebnih pogajalcev v okviru Združenih narodov (UNFCCC). Na zasedanju bodo delegati svetovnih vlad nadaljevali z razpravami o globalnem ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam, ki morajo prispevati k uspešnemu zaključku pogajanj decembra letos v Kopenhagnu, kjer se bo sprejemal globalni dogovor o boju proti podnebni krizi po letu 2012.
Glavni nalogi pogajalcev v Bonnu sta jasni: zagotoviti, da bo dogovor v Kopenhagnu omejil dvig globalne temperature pod nevarnim pragom 2 °C in naslovil potrebo držav v razvoju po nadaljnem obstoju, po trajnostnem razvoju ter omogočil prilagajanje teh držav na že neizbežne posledice podnebnih sprememb.
Zaradi odgovornosti, ki jo razvite države nosijo za povzročitev problema podnebnih sprememb, morajo te ukrepati prve. To vodilno vlogo morajo tukaj v Bonnu izkazati in sicer z zavezo, da bodo do leta 2020 emisije zmanjšale v razponu med 25 – 40 % glede na leto 1990 ter s podporo finančni pomoči in učinkovitemu prenosu tehnologij, ki sta potrebni za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju.
Zasedanje v Bonnu bo potekalo med 29. marcem in 8. aprilom 2008. Novice s pogajanj bom dnevno objavljala na tem blogu.
Vprašanja in komentarji zaželjeni!
Lep pozdrav iz deževnega Bonna,
Barbara
Bonn, 29. marec 2009 - Danes popoldne se v Bonnu pričenja prvo letošnje zasedanje svetovnih podnebnih pogajalcev v okviru Združenih narodov (UNFCCC). Na zasedanju bodo delegati svetovnih vlad nadaljevali z razpravami o globalnem ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam, ki morajo prispevati k uspešnemu zaključku pogajanj decembra letos v Kopenhagnu, kjer se bo sprejemal globalni dogovor o boju proti podnebni krizi po letu 2012.
Glavni nalogi pogajalcev v Bonnu sta jasni: zagotoviti, da bo dogovor v Kopenhagnu omejil dvig globalne temperature pod nevarnim pragom 2 °C in naslovil potrebo držav v razvoju po nadaljnem obstoju, po trajnostnem razvoju ter omogočil prilagajanje teh držav na že neizbežne posledice podnebnih sprememb.
Zaradi odgovornosti, ki jo razvite države nosijo za povzročitev problema podnebnih sprememb, morajo te ukrepati prve. To vodilno vlogo morajo tukaj v Bonnu izkazati in sicer z zavezo, da bodo do leta 2020 emisije zmanjšale v razponu med 25 – 40 % glede na leto 1990 ter s podporo finančni pomoči in učinkovitemu prenosu tehnologij, ki sta potrebni za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju.
Zasedanje v Bonnu bo potekalo med 29. marcem in 8. aprilom 2008. Novice s pogajanj bom dnevno objavljala na tem blogu.
Vprašanja in komentarji zaželjeni!
Lep pozdrav iz deževnega Bonna,
Barbara
Naročite se na:
Objave (Atom)
