sreda, 08. april 2009

Prvih 131 evrov za sklad za prilagajanje

Bonn, 8. april 2009 – Danes zvečer so se prva letošnja podnebna pogajanja zaključila. Ob tej priložnosti sem vam želela napisati nekaj spodbudnega in ker rezultati pogajanj to prav gotovo niso, vam poročam o prvem sploh prispevku v sklad za prilagajanje.

V času pogajanj so na neki srednji šoli v Euskirchenu za učence organizirali predstavitev o podnebnih spremembah. Predstavitev je na učence naredila velik vtis. Zaskrbljeni zaradi katastrofalne prihodnosti, ki jih čaka, če v Kopenhagnu ne bo sprejet učinkovit podnebni dogovor, so se odločili zbrati denar, ki so ga imeli s sabo in ga namenili v sklad za prilagajanje. Zbrali so 131 evrov, ki so jih nevladne organizacije v soboto na pogajanjih na temo prilagajanja na podnebne spremembe javno donirale v sklad za prilagajanje.

Kasneje smo izvedeli, da je bil to prvi sploh prispevek v ta sklad. Naj povem še, da je sklad namenjen zbiranju sredstev za pomoč državam v razvoju, še posebej najbolj ranljivim in najbolj revnim, za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, za države torej, ki trpijo posledice problema, ki ga same niso soustvarjale.

No, želela sem napisati nekaj pozitivnega, pa mi ni ravno uspelo…Več o rezultatih pogajanj na http://www.focus.si/index.php?node=26&id=644.

torek, 07. april 2009

Izogibajte se baru!

Bonn, 7. april 2009 – Včeraj sem pisala, da se stališča držav v času pogajanj tukaj v Bonnu niso bistveno zbližala. Danes se je pokazalo, da to v enem primeru ne drži povsem. Na žalost gre za novi predlog o pravilih upoštevanja ponorov* pri doseganju ciljev zmanjševanja emisij, t.i. ‘bar’ pristop, ki lahko resno ogrozi okoljsko integriteto globalnega dogovora, ki bo sprejet letos decembra v Kopenhagnu.

Ideja, ki jo je že prejšnji teden predstavila EU, bi lahko vodila v ‘luknjo’ v dogovoru, zaradi katere države ne bi bile odgovorne za vse svoje emisije, ki nastajajo pri upravljanju gozdov. EU je predstavila t.i. bar pristop, pri čemer bi bil ‘bar’ raven v primerjavi s katero bi države merile svoje gozdne emisije. Nevarnost okoljski integriteti predstavlja možnost, da si države to raven (bar) same izpogajajo.

Nevladne organizacije so danes predstavile prve izračune, ki kažejo, da bi takšna fleksibilnost lahko imela bistvene posledice na raven emisij razvitih držav. Izračun je pokazal, da bi lahko bila razlika v emisijah med šibkim in strogim barom (ravijo emisij, ki si jo izpogajajo države) enaka približno 7 milijardam ton CO2. To je približno 12 % vseh emisijskih dovolilnic iz prvega kjotskega ciljnega obdobja. Posledica šibkega ‘bara’ bi bila 2,8 milijarde ton CO2 kreditov več, kot če uporabimo trenutno veljavna pravila upoštevanja ponorov, kar je približno 5 % emisijskih kuponov prvega ciljnega obdobja.

Na žalost so številne države predlog EU sprejele dobro, še več, navdušenje med njimi je iz dneva v dan večje…


* Upoštevanje ponorov pomeni, da se državam pri njihovem doseganju ciljev upoštevajo (oz. odštejejo) emisije, ki jih iz atmosphere porabijo ponori (npr. gozdovi). Nevladne organizacije upoštevanju ponorov niso naklonjene, saj ne gre za zmanjšanje emisij, ki je posledica ukrepanja in je torej neke vrste odpustek za države. Rabo ponorov si je za prvo ciljno obdobje kjotskega protokola izborila tudi Slovenija. Slovenija se zavzema za nadaljno rabo ponorov tudi v prihodnje.

ponedeljek, 06. april 2009

Tri dni pred koncem še ni zaznati bistvenih premikov

Bonn, 6. april 2009 – Včeraj je bil v Bonnu za pogajalce dela prosti dan. Nekaj časa za odih in razmislek ter ugotovitev, da se ni še nič bistvenega premaknilo...

Kot vse kaže, bistvenega napredka v Bonnu ne bomo dosegli. Razhajanja v stališčih med državami v okviru pogajanj o zavezah za zmanjšanje emisij razvitih držav v naslednjem obdobju so velika in kaže, da delovni načrt za tokratno zasedanje (ki pravi, da bi morali tukaj v Bonnu sprejeti odločitev o skupnem cilju razvitih držav za naslednje obdobje) ne bo izpolnjen. Medtem, ko države v razvoju od razvitih zahtevajo visoke cilje zmanjšanja emisij, se razvite zaenkrat še niso pripravljene pogovarjati o konkretnih ciljih. Nekatere celo dvomijo o potrebi določitve takšnega cilja.

Pogajalcem je sicer uspelo razvozlati nekaj nejasnosti o stališčih posameznih držav v pogajanjih o t.i. balijskem akcijskem načrtu, ki opredeljuje štiri elemente prihodnjega podnebnega dogovora in sicer, blaženje, prilagajanje, prenos tehnologij ter financiranje. Čeprav je morda zdaj državam malo bolj jasno, kaj druge govorijo, to še ne pomeni, da so se zato njihova stališča tudi kaj zbližala. Seveda se niso.

Tri dni pred koncem letošnje prve pogajalske seje tako zaskrbljeno ugotavljam, da nas pred Kopenhagnom čaka še ogromno dela. Prav gotovo ga ne bo mogoče opraviti v zaenkrat načrtovanih pogajalskih dneh – tega se pravzaprav zavedajo vsi, zato že ves čas pogajanj potekajo tudi usklajevanja o dodatnih pogajalskih sejah v tem letu. V tem trenutku kaže, da bosta ti dve (skupaj šest oz. vsaj 8 tednov). Je to dovolj, glede na počasen napredek?

sobota, 04. april 2009

Priprave na NVO party

Bonn, 4. april 2009 – Hodniki konfernčnih prostorov so danes precej prazni, kljub polnemu delovnemu programu. Vzroki neznani.

Danes zvečer nevladne organizacije pripravljajo zabavo, ki je tradicionalno organizirana ob polčasu, na polovici pogajanj. Ko se je ideja o NVO zabavi prvič porodila, je bil njen glavni (in skriti) namen, iz 'sproščenih' delegatov izvleči težko dostopne informacije. O tem, v kakšni meri je bil ta namen kdaj dosežen, ne morem soditi, je pa precej očitno, da se je ideja prijela in dandanes si NVO partyjev nihče ne želi zamuditi. Delegatom predstavlja prostor in priložnost za jasno in neposredno izražanje v javnosti, kar se v času pogajanj drugače ne prakticira (npr. Pivo, prosim.). Za nevladnike pa je priložnost, da za kratek čas pozabijo frustracije, ki jih povzroča pomanjkanje napredka v pogajanjih.

Znajo pa biti te zabave, še posebej za najbolj vztrajne (pri čemer velja 'dlje ostaneš, težje greš' – dobesdno in v prenesenem pomenu) precej naporne, česar se redni udeleženci prav gotovo zavedajo. Bi bilo morda mogoče, da se tokrat želijo na dogodek primerno pripraviti in si bodo zato čez dan nabirali moči izven konferenčnih prostorov?

četrtek, 02. april 2009

Nerazvite države predstavile svoje zahteve

Bonn, 2. april 2009 – Danes popoldne v razpravi o ciljih zmanjšanja emisij razvitih držav v naslednjem ciljnem obdobju Kjotskega protokola je Mikronezija v imenu 'malih otoških držav' in številnih južnoameriških in afriških držav predlagala, da bi morale razvite države kot skupina, ne glede na to ali so pogodbenice Kjotskega protokola ali ne, emisije zmanjšati za vsaj 45 % do leta 2020, glede na leto 1990 ter vsaj 95 % do leta 2050.

Aplavz! Veseli me, da se vsaj nekatere države odzivajo na ugotovitve znanstvenikov in na mizo postavljajo ambiciozne cilje. Nevladne organizacije tukaj v Bonnu pozivamo vse države, da pogajanja o skupnem cilju zmanjšanja emisij za razvite države zaključijo, v skladu z dogovorjenim načrtom dela, že na tem zasedanju in sicer na način, ki bo odražal znanstvene ugotovitve in ko bo omejil dvig temperature čim nižje pod 2 °C.

Predlog Mikronezije osvetljuje dvoličnost tistih, ki zagovarjajo stališče, da bi prehitro ukrepanje proti podnebnim spremembam državam v razvoju poslabšalo možnosti za preboj iz revščine. S tem argumentom se številne zelo revne države očitno ne strinjajo.

sreda, 01. april 2009

Mercedes, kia, hyundai in kolo

Bonn, 1. april 2009 – Če je kdo mislil, da zapletenega pogajalskega jezika ni mogoče prevesti v vsakomur razumljivo obliko, se je motil. Danes je pogajalcem uspelo razpravo o 'potencialnih okoljskih, gospodarskih in socialnih posledicah orodij, politik, ukrepov in metodologij, vključno s t.i. spillover učinkom, ki so na voljo državam iz priloge I h konvenciji' spremeniti v razpravo o mercedezu, kii, hyundaiju in kolesih.

Razprava o možnih posledicah podnebnih politik in ukrepov razvitih držav na države v razvoju je sicer resna zadeva, ki bo morala biti na takšen ali drugačen način odražena tudi v dogovoru, sprejetem v Kopenhagnu. Danes se je ta razprava tudi prvič premaknila malo naprej od stokanja (predvsem) Saudske Arabije, da jih bo manjša odvisnost razvitih držav od uvožene nafte (kot posledice boja proti podnebnim spremembam) hudo gospodarsko prizadela ter da si zato zaslužijo kompenzacijo.

Zaenkrat med posameznimi državami še ni soglasja o tem, kaj bi se na to temo lahko dogovorili tukaj v Bonnu. EU je mnenja, da je potrebno najprej zbrati in preučiti informacije o negativnih posledicah, ki jih imajo podnebne politike in ukrepi na države v razvoju (prevedeno v preproščino: novega mercedeza ni smiselno dodatno opremiti, preden ga odpelješ na testno vožnjo). Države v razvoju (G77) menijo, da izkušnje z negativnimi posledicami že obstajajo in zato ni potrebno čakati na dodatne informacije (EU tako odgovarjajo, da ne gre za povsem neznano vozilo, temveč zgolj za novejši model mercedeza). Predlagajo tudi, da se je treba zadeve lotiti v smeri od identifikacije negativnega učinka do ugotavljanja vzrokov ter končno k popravi 'krivice'. V tem kontekstu se je v razpravo o prevoznih sredstvih vključila še Alžirija in opozorila, da je glede na to, da se razpravlja o posledicah, ki jih čutijo države v razvoju, mercedes smiselno preimenovati v kio ali hyundaija.

Razprava se bo nadaljevala jutri. Mogoče takrat ugotovim, v kakšnem kontekstu je bilo omenjeno kolo…