petek, 14. avgust 2009

Nenehna kreativnost razvitih držav

Bonn, 14. avgust 2009 – Ena pomembnih nalog nevladnih organizacij v okviru pogajanj je prav gotovo razkrivanje najbolj šokantnih, najbolj neplemenitih poskusov držav, da se izognejo svoji odgovornosti za reševanje problema podnebnih sprememb. Tokrat razkrivamo najnovejši trik razvitih držav, v tem primeru namenjen izogibanju njihovi odgovornosti zagotoviti nova in dodatna sredstva za podnebno ukrepanje v državah v razvoju – t.i. dvojno štetje.

Že nekaj časa nam je znano, da si razvite države prizadevajo za dvojno štetje ogljično izravnalnih projektov – k njihovim obvezam za zmanjšanje emisij, hkrati pa tudi k finančni podpori za države v razvoju. Ta teden pa sta EU in ZDA postregli še z eno kreativno idejo.

Da bi se izognili obtožbam o dvojnem štetju so se strokovnjaki EU intenzivno ukvarjali z iskanjem načina, kako zagotoviti, da bi dobili priznanje za ves denar, ki ga iz svojih držav pošiljajo v države v razvoju za nakup kreditov iz ogljično izravnalnih projektov. Nevladne organizacije razumemo namen, ki jih pri tem žene – v primeru, da tega denarja ne bi mogli uveljavljati, bi namreč morale dejansko izpolniti svoje zaveze o zagotavljanju novih in dodatnih sredstev, ki so potrebna.

Rešitev – izum je naslednji:
CDM krediti se prodajajo po tržni ceni, dejansko pa so ustvarjeni s precej nižjimi stroški. In to razliko med tržno ceno in dejanskimi stroški si želi EU uveljavljati kot finančno podporo državam v razvoju. Ideja je takoj naletela na dobre odzive. Ameriški pogajalec je priznal, da si bo tudi ZDA prizadevala za podoben trik.

Kaže, da je v zvezi s financiranjem podnebnega ukrepanja v državah v razvoju, potrebno le pametno računovodstvo…

Obstaja le en problem: profit iz naslova razlike med cenami seveda ne ostane vladam držav v razvoju, temveč podjetjem, ki v teh državah delujejo in izvajajo projekte. In žal ni mogoče zagotoviti, da bo ta denar porabljen za dodatna zmanjšanja emisij ali pa za prilagajanje na podnebne spremembe.

Nevladne organizacije zato EU in ZDA priporočamo nekaj domače naloge: pozivamo jih, da razmislijo o tem, zakaj je finančna podpora državam v razvoju potrebna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar