torek, 08. december 2009

Nezadostnost in zavajanje

Kopenhagen, 8. december 2009 - Kot smo na tem blogu že večkrat zapisali, sta ključni vprašanji, od katerih je odvisen uspeh konference v Kopenhagnu, finančna podpora državam v razvoju in cilji zmanjšanja emisij razvitih držav za obdobje po letu 2012. Razvite države so prišle na Dansko z veliko prenizkimi ciji – cilji, ki bi nas vodili do dviga temperature za okoli 3,5 °C (kot je ugotovila predstavnica afriških držav na zasedanju) in brez prave ponudbe o finančni podpori državam v ravoju za njihovo podnebno ukrepanje.

Danes dopoldne je bil predstavljen nov izračun skupnega cilja zmanjšanja emisij razvitih držav, v katerem so upoštevane vse napovedi držav o nameravanem zmanjšanju emisij do leta 2020. Čeprav je zaradi novih objav nekaterih držav rezultat malo boljši od prej objavljenega, je kljub temu še bistveno prenizek za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. V najboljšem primeru bi bile razvite države (v tem trenutku) pripravljene emisije zmanjšati le za 16 – 23 % do leta 2020 glede na leto 1990. Naj spomnimo, da bi potrebovali vsaj 40 % zmanjšanje, če želimo preprečiti katastrofe z večjo verjetnostjo.

V najslabšem primeru (ob uveljavljanju vseh trikov, ki so si jih države namislile) pa bi se ta nizki cilj še bistveno poslabšal. (A o tem ob drugi priložnosti.)

Po včerajšnjem navdušenem napovedovanju zagotavljanja financiranja za takojšnje ukrepanje v državah v razvoju v obdobju 2010 – 2013 s strani razvitih držav, so nevladne organizacije postale pozorne. A je pogled od blizu razkril, da je šlo le za nepotrebno vznemirjanje.

Razvite države namreč naivno pričakujejo, da bo preusmerjanje že obljubljenih sredstev za razvojno pomoč v podnebno financiranje, zadostovalo. A žal ne zadostuje, ker ne predstavlja predvidljivega, dodatnega in zadostnega financiranja, h kateremu so se države zavezale z Balijskim akcijskim načrtom decembra 2007.

Sredstva za takojšnje ukrepanje v državah v razvoju so vsekakor potrebna, a so potrebna tudi dolgoročna sredstva za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, za čisto energijo in zaustavitev krčenja tropskih gozdov v državah v razvoju. Višina, viri, upravljanje in dodatnost teh sredstev mora biti opredeljena v pravno zavezujočen dogovoru in mora v letu 2020 doseči višino 110 milijard EUR na leto.

Ni komentarjev:

Objavite komentar