Kopenhagen/Ljubljana, 19. december 2009 – Danes popoldan se je v Kopenhagnu končala podnebna konferenca brez sprejetja pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora, ki je potreben za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb.
Dogovor ni ne pravičen, ne ambiciozen, ne pravno zavezujoč. Voditelji so imeli dve leti časa, da se dogovorijo o novem podnebnem režimu, a tega niso bili sposobni. Spregledali so svarila znanstvenikov in podnebja, ki nam uhaja iz vajeti. Izgubili so priložnost, da oblikujejo drugačen svet in revne in ranljive prepustili negotovi usodi. V kritičnem trenutku, ko je še bilo možno rešiti uspeh pogajanj, EU ni bila sposobna zagotoviti pravega vodstva.
Kljub njenemu leporečju, Evropske unije ne moremo oprostiti krivde za porazen rezultat konference. EU je pred dvemi leti vodila proces pogajanj za sprejem novega podnebnega režima in je v Kopenhagen prišla z jasnim mandatom in stališči. Kljub temu je zamudila vsako priložnost v pripravah na podnebno konferenco, da pokaže resnično vodilno vlogo in premakne pogajanja z mrtve točke. Nedorečen in šibek rezultat zasedanja Evropskega Sveta v času Kopenhagna, je zadnji primer evropske pasivnosti.
EU je predolgo čakala s signalom, da lahko podpre nadaljevanje kjotskega protokola, ki je bila ena ključnih zahtev držav v razvoju. Prav tako EU ni predstavila konkretne, pomenljive in kredibilne podpore dolgoročnemu financiranju podnebnega ukrepanja v državah v razvoju – kljub dejstvu, da bo že sprejet podnebno – energetski paket generiral dovolj sredstev, ki so potrebna za pokrivanje pravičnega deleža EU v mednarodnem financiranju. Prava finančna ponudba bi bila dala državam v razvoju potrebno zaupanje v dogovor. Denar, ki ga je EU ponudila, zdaleč ne zadostuje za pokrivanje potreb za prilagajanje ranljivih držav na podnebne spremembe in je khrati v veliki meri le recikliranje obstoječih razvojnih proračunov.
Pomembno je, da je EU javno priznala, da je rezultat Kopenhagna nezadosten. Čeprav smo v tem trenutku priča medsebojnemu obtoževanju držav za dosežen polom pogajanj, mora EU sprejeti svoj del odgovornosti in se resno vprašati, zakaj ji ni uspelo bolj pozitivno vplivati na pogajanja. EU mora sedaj ponovno potrditi svojo zavezanost k procesu pogajanj znotraj Združenih narodov, ki je edini kredibilni inštrument za naslavljanje podnebnih sprememb ob upoštevanju najbolj ranljivih držav in skupnosti.
Neuspeh Kopenhagna je potrebno čimprej popraviit. Znanost je že zdavnaj rekla MORAMO, tehnologija vedno bolj dokazuje, da LAHKO, odgovornost je na poltičnih voditeljih, da rečejo ŽELIMO. Ukrepanje je več kot nujno. Masovna podpora svetovne javnosti za pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč podnebni dogovor ne bo pojenjala. Vse, kar potrebujemo, je politična volja. Evropski voditelji se morajo vrniti za pogajalske mize in ponuditi več kot so v Kopenhagnu. Ne moremo si privoščiti, da bi za rešitev podnebja in obstoja milijonov ljudi po svetu izgubili še eno leto.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar