30. november 2011 - Nevladne organizacije smo začudene nad nedavnim manevrom Poljskega predsedstva EU, ki škodi kredibilnosti Evrope na teh pogajanjih. Poljska je namreč podprla Konferenco premogovnega lobija (Coal Lobby Conference) na Evropskih premogovniških dneh v Bruslju, s tem da jim je dovolila uporabo logotipa Poljskega predsedstva EU!
To prav gotovo ne pomaga naporom EU v Durbanu. Predsedstvo bi moralo v Durbanu igrati pomembno vlogo, namesto tega pa je s to podporo ošibilo pozicijo EU. Pravzaprav je šokantno, da se medtem ko evropski diplomati poskušajo najti rešitve za podnebno krizo, predsedstvo EU odloči podpreti privatni interesni lobij za najbolj umazano fosilno gorivo.
43 % svetovnih emisij je posledica rabe premoga. Poljska si kot kaže prizadeva ohraniti in povečati to odvisnost od premoga, namesto da bi naredila nujno potreben premik k obnovljivim in čistim virom energije.
Nevladne organizacije Poljsko predsedstvo pozivamo, da se premogu odreče in skupaj z drugimi evropskimi državami sprejme čisto, 100 % obnovljivo energetsko prihodnost. Ta poziv, seveda, naslavljamo tudi na Slovenijo!
sreda, 30. november 2011
ZDA: Dovolj zanikanja!
30. november 2011 – Številni smo upali, da bo predsednik Obama prinesel spremembo pri pripravljenosti ZDA, da se odzove na soglasje svetovne podnebne znanosti. Znanstveniki nam pravijo, da se podnebje spreminja zaradi človekove aktivnosti ter da je ukrepanje nujno. Včeraj so ZDA potrdile zanikanje zadnjega opozorila.
ZDA so dobile fosila dneva za izjavo o znanosti o podnebnih spremembah. Dejale so, da so trenutno ponujeni cilji zmanjšanja emisij zadostni za omejitev segrevanja pod 2 C. Celotno sporočilo njihove izjave je bilo, da je stališče ZDA, da preprečevanje podnebnih sprememb ni tako nujno, da bi bilo potrebno v zaveze v okviru UNFCCC upreti veliko političnega kapitala.
Naj spomnimo, da so ZDA ponudile 17 % znižanje emisij do leta 2020 glede na raven iz leta 2005, tega cilja pa niti niso pripravljene narediti pravno zavezujočega. Zaradi recesije in rastočih stroškov proizvodnje električne energije iz premoga pa je prav mogoče, da je momentum za dosego tega cilja že bil dosežen, in to brez prave podnebne politike.
ZDA pravijo, da so njihova skrb zaveze po letu 2020, s čimer ameriški pogajalci sporočajo, da se njihovemu šefu – Obami, ni potrebno ukvarjati s podnebnim dogovorom (tudi če bo ponovno izvoljen, bo Belo hišo zapustil po letu 2016). Kljub temu, da je v svoji predsedniški kampanji leta 2008 obljubil, da bo vodil globalni boj proti podnebnim spremembam. Na žalost pa so pričakovanja zdaj padla tako nizko, da ameriško administracijo lahko prosimo le, da sprejme nekaj res smiselnih nadaljnih korakov v pogajanjih – npr. da se strinja z mandatom za pogajanja, ki bi do leta 2015 zaveze uokvirila v pravno zavezujoč dogovor. Podnebne spremembe ne bodo čakale. Prav gotovo pa svet ne sme biti žrtev še ene ameriške administracije, ki živi v zanikanju!
ZDA so dobile fosila dneva za izjavo o znanosti o podnebnih spremembah. Dejale so, da so trenutno ponujeni cilji zmanjšanja emisij zadostni za omejitev segrevanja pod 2 C. Celotno sporočilo njihove izjave je bilo, da je stališče ZDA, da preprečevanje podnebnih sprememb ni tako nujno, da bi bilo potrebno v zaveze v okviru UNFCCC upreti veliko političnega kapitala.
Naj spomnimo, da so ZDA ponudile 17 % znižanje emisij do leta 2020 glede na raven iz leta 2005, tega cilja pa niti niso pripravljene narediti pravno zavezujočega. Zaradi recesije in rastočih stroškov proizvodnje električne energije iz premoga pa je prav mogoče, da je momentum za dosego tega cilja že bil dosežen, in to brez prave podnebne politike.
ZDA pravijo, da so njihova skrb zaveze po letu 2020, s čimer ameriški pogajalci sporočajo, da se njihovemu šefu – Obami, ni potrebno ukvarjati s podnebnim dogovorom (tudi če bo ponovno izvoljen, bo Belo hišo zapustil po letu 2016). Kljub temu, da je v svoji predsedniški kampanji leta 2008 obljubil, da bo vodil globalni boj proti podnebnim spremembam. Na žalost pa so pričakovanja zdaj padla tako nizko, da ameriško administracijo lahko prosimo le, da sprejme nekaj res smiselnih nadaljnih korakov v pogajanjih – npr. da se strinja z mandatom za pogajanja, ki bi do leta 2015 zaveze uokvirila v pravno zavezujoč dogovor. Podnebne spremembe ne bodo čakale. Prav gotovo pa svet ne sme biti žrtev še ene ameriške administracije, ki živi v zanikanju!
torek, 29. november 2011
UNEP: Bridging the Gap
29. november 2011 – Prejšnji teden je
program Združenih narodov (UNEP) objavil nadgrajeno poročilo o razkoraku med ponujenimi cilji zmanjšanja emisij in potrebnim ukrepanjem – t.i. Emissions Gap report. UNEP ponovno ugotavlja, da moramo do leta 2020 globalne emisije zmanjšati za 44 Gt, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 ali celo 2 C.
Prva slaba novica – UNEP ugotavlja, da se je razkorak med potrebnimi in ponujenimi zmanjšanji emisij v zadnjem letu povečal. Tudi, če bi vse države sprejele najvišje ponujene cilje (npr. EU 30 % zmanjšanje do 2020) in če bi odpravili vse pomanjkljivosti pravil, ki zmanjšujejo okoljsko integriteto ciljev in bodočega dogovora, bi v letu 2020 še vedno imeli razkorak v višini 6 Gt – kar je toliko kot letne emisije ZDA. V resničnem svetu pa bo ta razkorak verjetno okoli 11 Gt.
Razvite države se oklepajo nižjih ponujenih ciljev, pogojev za njihovo sprejetje in pomanjkljivih pravil, ki bi še naprej dovoljevala doseganje ciljev brez resničnega ukrepanja. UNEP pa pravi, da bi s trenutnimi neambicioznimi cilji bile emisije razvitih držav skoraj enake kot če ne bi ukrepali.
Je pa tudi nekaj dobrih novic v poročilu – UNEP pravi, da bi z odločnim takojšnjim ukrepanjem lahko dosegli zmanjšanje emisij, ki bi bilo večje od trenutnega razkoraka in to brez bistvenih tehničnih iznajdb in visokih stroškov. To bi lahko dosegli z ukrepanjem na področju energetske učinkovitosti in čiste, obnovljive energije. Z veliko odločnostjo zaustaviti sečnjo tropskih gozdov. Z izboljšanim ravnanjem z odpadki in boljšimi kmetijskimi praksami. Ter z ukrepanjem v trenutno nereguliranih sektorjih – mednarodnem pomorskem in letalskem prometu. Za izvedbo naštetih ukrepov pa najprej potrebujemo strožje cilje.
Vse države lahko in morajo storiti več, a najprej morajo razvite države dramatično spremeniti pristop. Lani v Cancunu je bilo dogovorjeno, da bodo razvite države svoje emisije zmanjšale v razponu med 25 – 40 % do leta 2020, glede na leto 1990. Nevladne organizacije menimo, da bi morali ta cilj postaviti na 40 %, če resno mislimo s ciljem 2 C, da o 1,5 C sploh ne govorimo. In to tukaj v Durbanu. Nevladne organizacije živimo v upanju...
program Združenih narodov (UNEP) objavil nadgrajeno poročilo o razkoraku med ponujenimi cilji zmanjšanja emisij in potrebnim ukrepanjem – t.i. Emissions Gap report. UNEP ponovno ugotavlja, da moramo do leta 2020 globalne emisije zmanjšati za 44 Gt, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 ali celo 2 C.
Prva slaba novica – UNEP ugotavlja, da se je razkorak med potrebnimi in ponujenimi zmanjšanji emisij v zadnjem letu povečal. Tudi, če bi vse države sprejele najvišje ponujene cilje (npr. EU 30 % zmanjšanje do 2020) in če bi odpravili vse pomanjkljivosti pravil, ki zmanjšujejo okoljsko integriteto ciljev in bodočega dogovora, bi v letu 2020 še vedno imeli razkorak v višini 6 Gt – kar je toliko kot letne emisije ZDA. V resničnem svetu pa bo ta razkorak verjetno okoli 11 Gt.
Razvite države se oklepajo nižjih ponujenih ciljev, pogojev za njihovo sprejetje in pomanjkljivih pravil, ki bi še naprej dovoljevala doseganje ciljev brez resničnega ukrepanja. UNEP pa pravi, da bi s trenutnimi neambicioznimi cilji bile emisije razvitih držav skoraj enake kot če ne bi ukrepali.
Je pa tudi nekaj dobrih novic v poročilu – UNEP pravi, da bi z odločnim takojšnjim ukrepanjem lahko dosegli zmanjšanje emisij, ki bi bilo večje od trenutnega razkoraka in to brez bistvenih tehničnih iznajdb in visokih stroškov. To bi lahko dosegli z ukrepanjem na področju energetske učinkovitosti in čiste, obnovljive energije. Z veliko odločnostjo zaustaviti sečnjo tropskih gozdov. Z izboljšanim ravnanjem z odpadki in boljšimi kmetijskimi praksami. Ter z ukrepanjem v trenutno nereguliranih sektorjih – mednarodnem pomorskem in letalskem prometu. Za izvedbo naštetih ukrepov pa najprej potrebujemo strožje cilje.
Vse države lahko in morajo storiti več, a najprej morajo razvite države dramatično spremeniti pristop. Lani v Cancunu je bilo dogovorjeno, da bodo razvite države svoje emisije zmanjšale v razponu med 25 – 40 % do leta 2020, glede na leto 1990. Nevladne organizacije menimo, da bi morali ta cilj postaviti na 40 %, če resno mislimo s ciljem 2 C, da o 1,5 C sploh ne govorimo. In to tukaj v Durbanu. Nevladne organizacije živimo v upanju...
ponedeljek, 28. november 2011
Današnje jutranje novice
28. november 2011 – Ob današnjem začetku pogajanj smo bili soočeni z novico, da je hudo deževje v noči iz nedelje na ponedeljek povzročilo šest smrti v Durbanu in Pietermaritzburgu ter uničilo več domov. Ekstremen vremenski pojav je udaril le nekaj ur pred začetkom tukajšnje podnebne konference, povzročil poplave in škodo na večjem območju.
Dobili pa smo tudi poročila medijev, da bo kanadska vlada po koncu pogajanj v Durbanu objavila izstop iz Kjotskega protokola. Ni skrivnost, da Kanada nikoli ni niti poskušala doseči svojega kjotskega cilja, vendar če je kaj resnice v teh poročanjih, bi bilo s strani Kanade prav cinično sedeti na pogajanjih o Kjotskem protokolu z namenom vplivati na njihov rezutat in hkrati vedeti, da bo čez nekaj tednov iz njega izstopila. Nevladne organizacije Kanado pozivamo, da bodisi navedbe medijev jasno zavrne, bodisi jasno pove, da gre za resnične načrte in se umakne iz pogajanj.
Znano je, da je boj za rešitev Kjotskega protokola ključ do napredka pogajanj. Druga bitka, ki bo potekala v Durbanu, pa se bo bila okoli roka za dosego globalnega dogovora, ki bo vključeval vse največje onesnaževalce. Nekatere vlade si prizadevajo za odložitev dogovora do leta 2020. In to kljub temu, da je tudi konzervativna Mednarodna agencija za energijo v začetku tega meseca opozorila, da bi brez zavezujočega globalnega dogovora pred letom 2017 svet zaprvil možnost za omejitev temperature pod nevarni 2 C - mejo, za katero znanstveniki opozarjajo, da bi povzročila neobvladljive podnebne spremembe.
Dobili pa smo tudi poročila medijev, da bo kanadska vlada po koncu pogajanj v Durbanu objavila izstop iz Kjotskega protokola. Ni skrivnost, da Kanada nikoli ni niti poskušala doseči svojega kjotskega cilja, vendar če je kaj resnice v teh poročanjih, bi bilo s strani Kanade prav cinično sedeti na pogajanjih o Kjotskem protokolu z namenom vplivati na njihov rezutat in hkrati vedeti, da bo čez nekaj tednov iz njega izstopila. Nevladne organizacije Kanado pozivamo, da bodisi navedbe medijev jasno zavrne, bodisi jasno pove, da gre za resnične načrte in se umakne iz pogajanj.
Znano je, da je boj za rešitev Kjotskega protokola ključ do napredka pogajanj. Druga bitka, ki bo potekala v Durbanu, pa se bo bila okoli roka za dosego globalnega dogovora, ki bo vključeval vse največje onesnaževalce. Nekatere vlade si prizadevajo za odložitev dogovora do leta 2020. In to kljub temu, da je tudi konzervativna Mednarodna agencija za energijo v začetku tega meseca opozorila, da bi brez zavezujočega globalnega dogovora pred letom 2017 svet zaprvil možnost za omejitev temperature pod nevarni 2 C - mejo, za katero znanstveniki opozarjajo, da bi povzročila neobvladljive podnebne spremembe.
Začetek pogajanj v Durbanu
28. november 2011 – Z današnjim dnem se v južnoafriškem Durbanu začenja podnebna konferenca Združenih narodov. Nevladne organizacije smo prepričane, da s svetovnimi napori za blaženje nevarnih podnebih sprememb ne smemo več odlašati.
Vlade bodo tokrat odločale o tem, ali izbrati taktiko odlaganja napredka v pogajanjih ali pa priznati, da je potrebno resnično ukrepanje. Nevarno se bližamo točki, ko nevarnih podnebnih sprememb ne bo več mogoče ustaviti. Odlašanje s pogajanji o globalnem, pravno zavezujočem dogovoru do leta 2020 (kar se zadnje dni večkrat omenja) bo ljudi po vsem svetu obsodilo na spopadanje z vse hujšimi in neobvladljivimi posledicami spreminjajočega se podnebja. Znanost je jasna, ekonomske analize pravijo, da je ukrepanje smiselno... Za uspeh konference je ključnega pomena tudi vloga EU na pogajanjih.
Nevladne organizacije bomo pogajanjem tudi tokrat sledile in kritično opozarjale na probleme, ki se bodo pojavljali ter vas obveščale o napredku.
Vlade bodo tokrat odločale o tem, ali izbrati taktiko odlaganja napredka v pogajanjih ali pa priznati, da je potrebno resnično ukrepanje. Nevarno se bližamo točki, ko nevarnih podnebnih sprememb ne bo več mogoče ustaviti. Odlašanje s pogajanji o globalnem, pravno zavezujočem dogovoru do leta 2020 (kar se zadnje dni večkrat omenja) bo ljudi po vsem svetu obsodilo na spopadanje z vse hujšimi in neobvladljivimi posledicami spreminjajočega se podnebja. Znanost je jasna, ekonomske analize pravijo, da je ukrepanje smiselno... Za uspeh konference je ključnega pomena tudi vloga EU na pogajanjih.
Nevladne organizacije bomo pogajanjem tudi tokrat sledile in kritično opozarjale na probleme, ki se bodo pojavljali ter vas obveščale o napredku.
Naročite se na:
Objave (Atom)
