Slon v dvorani

Cancun, 3. december 2010 – Po konferenčnih prostorih lomasti ogromen slon, ki tehta okoli 9 giga ton. Poročilo UNEP-a o razkoraku med cilji in potrebnem zmanjšanju emisij je potredilo, da so v okviru Koebenhavenskega dogovora ponujeni cilji zmanjšanja emisij bistveno prenizki za omejitev dviga temperature pod 2 C. Vendar si namesto poskusov zmanjšati slonovo težo države prizadevajo, da bi se še bolj poredil.
Glede na poročilo UNEP-a bi bil lahko razkorak med koebenhavenskimi cilji in cilji, ki bi jih morali doseči do leta 2020 v višini emisij Rusije in Kitajske skupaj. V najboljšem primeru je razkorak enak samo vsem avtomobilom, tovornjakom in avtobusom na svetu, ali pa skupnim emisijam 27 držav članic EU.
Poročilo navaja posamezne ukrepe, ki bi jih države lahko tukaj v Cancunu sprejele za zmanjšanje oz. odpravo tega razkoraka. A stališča držav zaenkrat kažejo, da problema niso pripravljene videti. Npr., medtem, ko bi stroga pravila za upoštevanje ponorov lahko bistveno zmanjšala opisani razkorak, so države tik pred tem, da se dogovorijo o pravilih, ki bodo problem še zaostrile.
List se nadaljuje. EU promovira, da mora drugo ciljno obdobje trajati 8 let, s čimer bi neambiciozne cilje zamrznili do konca desetletja. Rusija in Ukrajina vztrajata pri prenosu vročega zraka v naslednje obdobje. Umbrella države imajo težave s priznanjem, da razkorak v resnici obstaja.
V naslednjih dneh nevladne organzacije pričakujemo ukrepanje držav na podlagi UNEP poročila. Potrebno je priznanje, da razkorak obstaja. Države se morajo zavezati k procesu, ki ga bo čimprej odpravil. Preden slon začne stampedo po planetu...

Mednarodni promet je lahko vir podnebnega financiranja

Cancun, 2. december 2010 - Pogajalci na pogajanja pridejo z letali in tam uživajo hrano, ki je bila pritovorjena z ladjami – mednarodni promet je bil del podnebnih pogajanj že od vsega začetka. In čeprav se tukaj v Cancunu prevažamo z avtobusi na biodizel, smo še daleč od tega, da bi mednarodni promet poganjala čista goriva.

Tudi če bi bili šibki prostovoljni ukrepi, ki jih je predlagala organizacija za mednarodni civilni promet (ICAO), izvedeni, bi emisije iz prometa, če ne bodo regulirane, do leta 2050 predstavljale 30 % letnega emisijskega proračuna, ki bi segrevanje ozračja omejil pod 2 C.

A so tudi dobre novice. Zdaj obstajajo načini globalnega reguliranja emisij iz mednarodnega prometa, ki ne povzročajo nobenih neto učinkov na države v razvoju. To zagotavlja doslednost z načelom skupne, a različne odgovornosti brez vpliva na ekonomsko učinkovitost – nekaj, kar je do sedaj predstavljalo oviro za rešitve na tem področju.

Še več, obstajajo številne možnosti generiranja finančnih sredstev za podnebno ukrepanje, nekatere od njih lahko prinesejo več kot 10 milijard dolarjev letno, ob hkratnem zagotavljanju sredstev za tehnološke inovacije v sektorjih mednarodnega prometa. To je bila še ena ovira, ki je preprečevala napredek pogajanj. Še boljše pa je to - uganili ste - da lahko nekatere od teh možnosti doprinesejo k bistvenemu zmanjšanju emisij.

Z jasnim signalom iz Cancuna bi lahko ukrepe v okviru mednarodne organizacije za pomorski promet (IMO) operacionalizirali že v letu 2013. To je tudi leto, ko bo usahnilo t.i. hitro financiranje za države v razvoju. Odločitev tukaj v Cancunu bi lahko hitro financiranje nadomestila s pravimi, novimi in dodatnimi sredstvi. To bi bilo nekaj na kar bi lahko bili pogajalci ponosni, ko se bodo s taxiji vozili do letališča v Cancunu.

Kot ugotavlja Ban Ki Moon-ova skupina, ki se ukvarja s financiranjem podnebnega ukrepanja, en sam vir sredstev ne bo zagotovil obljubljenih 100 milijard dolarjev do leta 2020. Potrebna bodo tudi bistvena javna sredstva razvitih držav, in sredstva iz mednarodnega prometa bi morala biti del vsakega paketa financiranja.

Jasen signal za ICAO in IMO tukaj v Cancunu ne bo pomagal zgolj zakrpati finančne luknje, temveč tudi zagotoviti okoljsko doslednost in stabilizacijo podnebja.

Brazilija dosegla, kar druge države zgolj obljubljajo

Cancun, 1. december 2010 – Na srečanjih podnebnih pogajalcev se veliko govori o tem, kaj bodo države obljubile, kaj predlagale, k čemu se bodo zavezale ali kako drugače povedale, da bodo nekaj naredile. Veliko bolj poredko pa slišimo, kaj države v resnici dosegajo v boju proti podnebnim spremembam. Zato so bile nevladne organizacije vesele današnje objave, da je Brazilija zmanjšala deforestacijo na rekordno raven. Zmanjšanje deforestacije v amazonskem deževnem gozdu iz 27.000 km2 v letu 2004 na manj kot 6.500 km2 v letošnjem letu je dejansko največje zmanjšanje emisij s strani katerekoli države, kjerkoli na planetu.

Po izračunih nevladne organizacije Union of Concernes Scientists je Brazilija v zadnjih petih letih dosegla znižanje emisij za 870 milijonov ton na leto, glede na povprečje med 1996 – 2005, ki služi kot referenčna raven. Kako veliko zmanjšanje je to? Npr. EU bi s predlaganim 20 % ciljem zmanjšanja emisij do leta 2020 dosegla nekaj manj kot 850 milijonov ton znižanj, 17 % cilj ZDA (glede na leto 2005) pa okoli 1200 miljonov ton. Tako je Brazilija – tropska država v razvoju - že dosegla to, kar največje industrijske sile obljubljajo do leta 2020.

Ta napredek, ki ni posledica zgolj vladnih politik, temveč tudi močnega in nenehnega pritiska brazilske civilne družbe, poudarja potrebo po ambiciozni odločitvi o varstvu gozdov v Cancunu. Hkrati bogate države opominja, da je čas, da od obljub preidejo k dejanjem. Če lahko Brazilija drastično zmanjša emisije, jih lahko tudi bogate države.

Kaj pa pravna oblika podnebnega dogovora?

Cancun, 1. december 2010 – Danes se v Cancunu pričakuje razprava o številnih predlogih za nov pravno zavezujoč instrument v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja ter o predlaganih amandmajih h Kjotskemu protokolu.

V lanskem letu so ta vprašanja v pogajanjih povzročila precej vznemirjanja. Vendar so po neuspehu v Koebenhavnu imele države celo leto časa, da razmislijo o predlaganih rešitvah. To leto je bilo tudi leto, ko so podnebne spremembe večkrat pokazale svojo moč – poplave v Pakistanu, gozdni požari v Rusiji, plazovi na Kitajskem, škoda povzročena z orkani na Karibskih otokih,...

Skrajni čas je za resno razpravo o podnebnem ukrepanju in za odprto in transparentno razpravo o predlaganih rešitvah.

Čeprav se nevladne organizacije zavedamo, da tukaj v Cancunu ne bo sprejet pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč dogovor, kljub temu menimo, da je čas, da se ponovno potrdi, da je tak dogovor cilj pogajanj. Napredek v smeri odločitve o pravni obliki dogovora je možen, potreben in bo omogočil bolj učinkovita pogajanja do naslednje podnebne konference v Južni Afriki.

Japonska – fosil drugega dneva

Cancun, 1. december 2010 - Včeraj je naslov “fosil dneva” prejela Japonska. Ko je leadership najbolj potreben, je država, v kateri je rojen Kjotski protokol, podala destruktivno izjavo. Na plenarnem zasedanju pogajalske skupine za Kjotski protokol (AWG KP) je dejansko zavrnila drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola z izjavo: “Japonska ne bo sprejela cilja zmanjšanja emisij v okviru Kjotskega protokola pod nobenim pogojem in pod nobeno okoliščino.” Agresivno zavračanje prihodnosti protokola je razburilo številne države in ustvarilo nekonstruktivno vzdušje. Tokratna pogajanja naj bi bila namenjena ponovnemu vzpostavljanju zaupanja med državami, zato je bila poteza Japonske nadvse nedobrodošla.