sreda, 1. december 2010

EU o izpolnjevanju zavez o hitrem financiranju za podnebno ukrepanje v državah v razvoju

Cancun, 30. november 2010 – EU je danes na posebnem dogodku udeležencem konference (ponovno) predstavila napredek pri izpolnjevanju zaveze o zagotavljanju hitrega financiranja za države v razvoju. Spomnimo: v Koebenhavnu decembra lani je EU obljubila, da bo med leti 2010 – 2012 za podnebno ukrepanje v državah v razvoju namenila 7,2 milijarde EUR novih in dodatnih sredstev.

Pričakovano je dogodek vzbudil veliko zanimanja, tako s strani držav v razvoju, ki bodo/so prejemnice obljubljenih sredstev, kot tudi nevladnih organizacij.

Ko so predstavniki EU predstavljali poročilo, ki ugotavlja, da je EU v letu 2010 uspela za podnebno ukrepanje v državah v razvoju nameniti že 2,2 milijarde EUR, so upali, da bodo naredili dober vtis na prisotne. Mimogrede so poudarili tudi, da je EU največja donatorka uradne razvojne pomoči.

Prav je, da povemo, da so udeleženci dogodka, tudi nevladne organizacije, EU pohvalile za trud pri zagotavljanju večje transparentnosti v zvezi z zagotovljenimi sredstvi (namen, za katere se denar porablja; način zagotavljanja sredstev po posameznih državah članicah itn.). A moramo poročati tudi o kritikah – upravičeno je bila EU deležna kritik, da denar, ki ga predstavlja kot t.i. hitro financiranje, ni nov in dodaten, temveč gre v večjem delu le za prikazovanje uradne razvojne pomoči kot podnebnega financiranja. (Če ste se zgoraj spraševali, kaj ima razvojna pomoč skupnega s financiranjem podnebnega ukrepanja...). Prav tako je bilo opaženo, da je več kot polovica sredstev zagotovljenih v obliki posojil, kar je težko označiti kot pomoč, ki so jo države v razvoju pričakovale na podlagi Koebenhavenskega dogovora.

Še en dogodek več o naporih EU pri zagotavljanju hitrega financiranja torej ni bistveno spremenil vtisa javnosti, da EU v resnici ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala. Namig za EU: problem je v podanih informacijah, ne v številu predstavitev.

Na dogodku se je z brošuro predstavila tudi Slovenija. Povemo lahko, da je brošura sicer lična, a nam da bolj malo informacij o izpolnjevanju slovenskih obljub. Le zakaj, le zakaj...?

torek, 30. november 2010

Kanada – današnji fosil dneva

Cancun, 29. november 2010 – Na prvi dan pogajanj v Cancunu je vse nagrade 'fosil dneva'* pobrala Kanada. Neprestižno nagrado si je prislužila iz več razlogov...

Najprej zaradi celoletnih naporov, da ponovno prevzame naslov 'kolosalnega fosila' kot država, ki podaja namanj konstruktivne prispevke k pogajanjem. Januarja je Kanada odstopila od najavljenega šibkega cilja zmanjšanja emisij in sprejela še slabšega. Njen načrt dosege tega cilja je še vedno v pripravljanju. In kanadski novo postavljeni minister za okolje je John Baird, ki se ga podnebni pogajalci spominjajo kot edinega, ki je na Baliju (2007) nasprotoval na znanstvenih osnovah utemeljenim ciljem za razvite države.

Zdaj že veste, da Kanada nima načrta preprečevanja emisij. Ima pa načrt ukinjanja številnih drugih zadev, kot npr.: edinega večjega programa državne podpore za obnovljivo energijo; program financiranja ukrepov učinkovite rabe energije za lastnike stavb; financiranje kanadske fundacije za znanost o podnebju; brisanje podnebnih sprememb z agend srečanj G8 in G20 ter politik čistih goriv drugih držav. Interni vladni dokumenti, ki so bili objavljeni danes, razkrivajo, da si je Kanada prizadevala pokončati politiko ZDA o čistih gorivih, pri čemer je sodelovala z bushevo administracijo in Exxonom. Kdo potrebuje čista goriva, če ima take prijatelje? To je drugi razlog za prejem nocojšnje nagrade.

Nekateri morda mislite, da ameriški senat ni bil preveč v pomoč pri sprejemanju podnebne zakonodaje. Vendar ima Kanada senat v primerjavi s katerim je ameriški videti dober in to ne samo zato, ker ti senatorji niso voljeni. V Kanadi so konzervativni senatorji ustavili napreden zakon o podnebnih spremembah kar brez razprave, kar se ni zgodilo že vsaj 70 let. To je še tretji razlog za fosila.

Preprečitev sprejema napredne zakonodaje, ukinitev financiranja za čisto energijo in neobstoj načrta za doseganje ciljev zmanjšanja emisij - tako Kanada pogajanja začenja s precejšnjim vodstvom (v negativnem smislu).

*Nagrado “Fossil of the day” podeljujejo nevladne organizacije državam, ki najbolj otežujejo napredek pogajanj.

ponedeljek, 29. november 2010

Začetne poteze

Cancun, 29. november 2010 – Pred nekaj urami so se s slovesno odtvoritvijo tukaj v Cancunu začela zadnja letošnja podnebna pogajanja. Nevladne organizacije želimo, da pogajanja prinesejo paket sklepov, ki bodo začrtali jasen okvir za podnebno ukrepanje. Takšen paket sklepov bi premaknil zadeve v smer pravno zavezujočega dogovora in pomenil pritisk na države, da svoje trenutno premalo ambiciozne cilje in zaveze zaostrijo. V Cancunu je potreben napredek v obeh tirih pogajanj (kjotski in konvencijski tir), tako na vsebinskih področjih (blaženje, prilagajanje, financiranje, REDD, prenos tehnologij) kot pri vprašanju pravne oblike dogovora. Potreben je tudi jasen procesni načrt pogajanj do Južne Afrike in naprej.

Nevladne organizacije posameznim državam predlagamo nekaj začetnih potez, ki bodo v pogajanja vnesle več konstruktivnosti, odprle pogajalski prostor in zagotovile potrebne rezultate, ki nas bodo postavili na pot do sprejema potrebnega globalnega podnebnega dogovora:

Nevladne organizacije podpirajo Združene države Amerike pri njihovem cilju, da se zagotovi več transparentnosti pri ciljih razvitih držav, vendar menimo, da mora biti ta transparentnost zagotovljena tako pri ciljih zmanjšanja emisij kot pri ciljih finančne podpore. Tako bi morale ZDA namesto pritiska na druge države povečati transparentnost svojih ukrepov – z jasno izjavo, da transparentnost za vse vključuje tudi ZDA, bi sprejem uravnoteženega paketa sklepov v Cancunu postal veliko bolj verjeten.

Nevladne organizacije od EU pričakujemo, da bo veliko bolj jasno zagovarjala potrebo po drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, da bi tako skozi konstruktiven dialog med razvitimi in državami v razvoju lahko bil dosežen pravno zavezujoč dogovor v obeh pogajalskih tirih. Nadaljno podporo Kjotskemu protokolu lahko EU pokaže z odpravo 'lukenj' v svojem stališču o rabi ponorov in presežka dodeljenih enot. Te koristne poteze v okviru kjotskega protokola pa lahko EU zapečati še z vodilno vlogo pri ustanavljanju podnebnega sklada.

Kitajska bi morala v pogajanjih prevzeti bolj progresivno vlogo, namesto da neprestano zgolj reagira na provokacije. Na ta način lahko Kitajska gradi na domačih uspehih pri nizkoogljičnem razvoju in rabi čiste energije.

Menimo, da navedene poteze niso pretirane in bi lahko ustvarile prostor v katerem so vsi zmagovalci. O upoštevanju naših namigov s strani izpostavljenih držav bomo poročali v nadaljevanju.

sobota, 7. avgust 2010

Napredek brez hitrosti

Bonn, 7. avgust 2010 – Na tokratnem zasedanju so pogajanja za odtenek napredovala. Države so se v skupinah lotevale besedila o posameznih tematikah. Medtem, ko je bilo nekaj dobrih in koristnih premikov za nadgradnjo besedila v tehničnem smislu, se nevladne organizacije kljub temu sprašujejo, koliko si države resnično želijo napredka.

Na žalost je bilo prizadevanja za kompromise v Bonnu težko zaslediti. Po mesecih naporov, da bi pogajalsko besedilo zreducirali na bolj obvladljivo dolžino, so bili glavni elementi besedila tukaj ponovno napihnjeni.

Kakovost, ne količina, je pomembna. Besedilo naj bi premoščalo bistvena odprta vprašanja in ne polariziralo stališč. Imamo občutek, da smo spet pri receptu za še en Koebenhaven. Nevladne organizacije pogajalcem dajemo za tokratno zasedanje negativno oceno.

Vseeno je prav, da omenimo področja, kjer je napredek le bil narejen. Pozitivni premiki so se zgodili na področju hitrega financiranja za države v razvoju, v smislu povečevanja transparentnosti. Prav tako razprave o institucijah na področju tehnologij nakazujejo na povezavo s tehnološkim mehanizmov, kar v dosedanjih pogajanjih ni bilo doseženo.

Delavnica o ciljih razvitih držav je jasno pokazala, da je razkorak med obljubljenimi cilji in potrebnim zmanjšanjem emisij ogromen. Države se zdaj prav tako zavedajo možnosti razkoraka med prvim in drugim ciljnim obdobjem Kjotskega protokola in začenjajo razmišljati o rešitvah.

Za pogajanja na Kitajskem v začetku oktobra, si nevladne organizacije želimo več konstruktivnosti. Slišati želimo ponudbe, ne zahtev. Konec koncev je namen pogajanj rešiti podnebje!

torek, 3. avgust 2010

Podnebni pogajalci nazaj v Bonnu

Bonn, 2. avgust 2010 – Med 2. in 6. avgustom bodo v Bonnu potekala že trejla letošnja pogajanja o globalnem podnebnem dogovoru.

Pogajanja, ki so konec maja in v začetku junija potekala prav tako v Bonnu, so skozi pozitiven in konstruktiven pristop ponovno pridobila v Koebenhavnu izgubljeni focus in zagon. Čeprav so države občasno še ponavljale že dobro znana stališča, so kljub temu podale dovolj konstruktivnih komentarjev, da je bil ob koncu zabeležen napredk na nekaterih področjih, med drugim tudi o vprašanju financiranja podnebnega ukrepanja v državah v razvoju.

Kljub temu, da torej države tokratna pogajanja začenjajo z občutkom o napredku, se moramo zavedati, da je do podnebne konference v Mehiki, ki bo letos decembra, ostalo le še dva tedna pogajalskega časa. Če želimo v Mehiki doseči dogovor o katerem od pomebnih vprašanj, potem je čas, da se dokumentacija, ki je nastala skozi dosedanja pogajanja spremeni v pravo pogajalsko besedilo ter da se pogajanja o tem besedilu začnejo še ta teden.

Medtem, ko nevladne organizacije na tokratnem zasedanju vidimo možnost za pomemben korak naprej do decembrske podnebne konference, sta dejanska hitrost pogajanj in skupna raven ambicioznosti še naprej razloga za zaskrbljenost. Namesto, da bi države naslovile razkorak med ponujenimi cilji zmanjšanj emisij v Koebenhavnu in zahtevami znanosti, nekatere države celo odstopajo od že sprejetih zavez.
Nevladne organizacije še enkrat poudarjamo: potrebno je povečati ambicije in zagotoviti, da bo končni rezultat pogajanj uravnotežen, pravičen in ambiciozen.