sobota, 11. december 2010

Pogajanja še tečejo, podpora dogovoru precejšnja

Cancun, 11. december 2010 – Pogajanja tukaj v Cancunu se še niso zaključila, a po neformalnem plenarnem zasedanju je jasno, da je velika večina držav zadovoljnih s predstavljenim kompromisnim besedilom.

Sprejetje tega besedila bi pomenilo, da so podnebna pogajanja ponovno vzpostavila zaupanje med državami in da se je začel postopek sodelovanja na številnih področjih.

Države so naredile nekaj korakov naprej v smer vseobsegajočega podnebnega dogovora, a je pot do konca še dolga. Pomembna politična vprašanja bodo ostala odprta. Za uspešen zaključek pogajanj v Južni Afriki naslednje leto morajo države zaostriti svoje cilje zmanjšanja emisij, da bodo ti v skladu z znanstvenimi priporočili; zagotoviti, da bo tukaj ustanovljeni zeleni sklad napolnjen z denarjem; izpolniti programe ukrepanja na področju prilagajanja na podnebne spremembe, zaščite gozdov in prenosa tehnologij, ki so bili zarisani. Nadaljne delo je potrebno tudi za obvarovanje prihodnosti Kjotskemu protokolu in komplementarnemu pravno zavezujočemu dogovoru v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja.

Pogajanja bomo spremljali do konca in vas o končnem rezultatu obvestili na spletni strani www.focus.si.

četrtek, 9. december 2010

Nagovor ministra Žarnića

Cancun, 8. december 2010 – Danes je imel v Cancunu minister Žarnić svoj uvodni govor, v katerem je povzel glavne poudarke stališča Slovenije za tokratna pogajanja. Omenil je tudi proces sprejemanja podnebnega zakona za Slovenijo.

Citirali bi samo en stavek: “Slovenija dela na tem, da bo izpolnila svoj del obveznosti.” In si ga zapomnili, da ga lahko uporabimo, če bo kazalo, da temu ni tako.

Celoten govor bo objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

sreda, 8. december 2010

Slovenija na 45. mestu Indeksa uspešnosti na področju podnebnih sprememb

Cancun, 8. december 2010 – V ponedeljek, 6. decembra 2010, sta organizaciji Germanwatch in CAN Europe objavili poročilo o uspešnosti držav pri ukrepanju proti podnebnim spremembam – Climate Change Performance Index 2011 (CCPI 2011). CCPI 2011 je ocenjeval raven emisij in podnebne politike 57 največjih emitentk toplogrednih plinov. Slovenija se je uvrstila na 45. mesto.

Poročilo ugotavlja, da se kljub neuspešnim pogajanjem na mednarodni ravni v Koebenhavnu, ozaveščenostt o podnebnih spremembah izboljšuje ter da se je v številnih državah izboljšalo tudi podnebno ukrepanje. Po šestih letih, odkar se CCPI pripravlja, je to prvič, da so bile nacionalne politike ocenjene boljše od mednarodnih. Upamo, da bodo ti nacionalni ukrepi tukaj v Cancunu pozitivno vplivali tudi na mednarodno dinamiko.

Indeks ugotavlja, da so najuspešnejše pri spopadanju s podnebnimi spremembami Brazilija, Švedska in Norveška. Saudska Arabija, Kazahstan, Avstralija in Kanada so ocenjene najslabše. Slovenija se je uvrstila na 45. mesto, v razred držav, ki so si zaslužile oceno 'slabo'. Izmed EU držav so bile slabše ocenjene le Bolgarija, Luksemburg in Poljska. Še en dokaz, da bo tudi pri nas boj proti podnebnim spremembam potrebno zastaviti bolj resno.

ZDA so zasedle 54., Kitajska pa 56. mesto.

Climate Change Performance Index 2011 je dostopen na: www.germanwatch.org/ccpi

Fosili podeljeni tudi ZDA in EU

Cancun, 7. december 2010 – Danes so se med prejemnike nagrade 'fosil dneva' vpisale tudi ZDA in EU.

Prvo mesto v natečaju za fosila dneva so zasedle ZDA. Po več kot enotedenski relativni tišini so ZDA prihrumele nazaj k življenju na najbolj neposrečen način. V pogajanjih o ciljih razvitih držav v okviru konvencijskega tira so nasprotovale omembi razpona zmanjšanja emisij za razvite države za 25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990. Dejstvo, da ZDA niso na poti k doseganju tega potrebnega zmanjšanja, ne more biti izgovor za zatiskanje oči pred dejstvom, da je takšno zmanjšanje potrebno.

Tretje mesto si je tokrat prislužila EU. Razlog: Nevključevanje v razpravo o predlaganih rešitvah problema presežka dodeljenih enot (vročega zraka), ki ogroža okoljsko integriteto Kjotskega protokola, medtem ko hkrati okoljsko integriteto protokola postavlja kot predpogoj za pristop k njegovemu drugemu ciljnemu obdobju. Se EU pogaja s figo v žepu?

ponedeljek, 6. december 2010

Pozdrav ministrom

Cancun, 6. december 2010 – Nekaj ministrov je v Cancun prispelo že čez vikend, ostali so na poti. Naš minister Žarnić pride jutri. Ob njihovem prihodu jim nevladne organizacije sporočamo, da jih bomo v naslednjih dneh nenehno opozarjali na potrebo po bistvenem napredku pogajanj.

Za postoriti je še veliko. Napredek prvega tedna je bil počasen in ni odražal nujnosti in resnosti ukrepanja, ki ju zahteva reševanje podnebne krize. Ministri lahko delo pospešijo, pokažejo pripravljenost sodelovanja, zagotovijo politično voljo in zaveze, ki so potrebne za soliden rezultat tokratnih pogajanj. V tem tednu je to njihova naloga.

Dve vprašanji, ki potrebujeta močno politično voljo, sta odločitev o 2. ciljnem obdobju Kjotskega protokola in dogovor o pravni obliki rezultata pogajanj v okviru Konvencije. Ti dve vprašanji upočasnjujeta napredek pogajanj. In kot so pokazala dosedanja zasedanja pogajalcev, sta to tudi vprašanji, ki jih je težko rešiti na tehnični ravni, zato je potreben konstruktiven pristop ministrov.

Odločitev o nadaljevanju in okrepitvi Kjotskega protokola ter o sprejetju pravno zavezujočega dogovora v okviru Konvencije sta bistvena elementa rezultatov Cancuna. Rezultatov Cancuna, ki nas bodo vodili do pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega podnebnega dogovora.

petek, 3. december 2010

Slon v dvorani




Cancun, 3. december 2010 – Po konferenčnih prostorih lomasti ogromen slon, ki tehta okoli 9 giga ton. Poročilo UNEP-a o razkoraku med cilji in potrebnem zmanjšanju emisij je potredilo, da so v okviru Koebenhavenskega dogovora ponujeni cilji zmanjšanja emisij bistveno prenizki za omejitev dviga temperature pod 2 C. Vendar si namesto poskusov zmanjšati slonovo težo države prizadevajo, da bi se še bolj poredil.
Glede na poročilo UNEP-a bi bil lahko razkorak med koebenhavenskimi cilji in cilji, ki bi jih morali doseči do leta 2020 v višini emisij Rusije in Kitajske skupaj. V najboljšem primeru je razkorak enak samo vsem avtomobilom, tovornjakom in avtobusom na svetu, ali pa skupnim emisijam 27 držav članic EU.
Poročilo navaja posamezne ukrepe, ki bi jih države lahko tukaj v Cancunu sprejele za zmanjšanje oz. odpravo tega razkoraka. A stališča držav zaenkrat kažejo, da problema niso pripravljene videti. Npr., medtem, ko bi stroga pravila za upoštevanje ponorov lahko bistveno zmanjšala opisani razkorak, so države tik pred tem, da se dogovorijo o pravilih, ki bodo problem še zaostrile.
List se nadaljuje. EU promovira, da mora drugo ciljno obdobje trajati 8 let, s čimer bi neambiciozne cilje zamrznili do konca desetletja. Rusija in Ukrajina vztrajata pri prenosu vročega zraka v naslednje obdobje. Umbrella države imajo težave s priznanjem, da razkorak v resnici obstaja.
V naslednjih dneh nevladne organzacije pričakujemo ukrepanje držav na podlagi UNEP poročila. Potrebno je priznanje, da razkorak obstaja. Države se morajo zavezati k procesu, ki ga bo čimprej odpravil. Preden slon začne stampedo po planetu...

četrtek, 2. december 2010

Mednarodni promet je lahko vir podnebnega financiranja




Cancun, 2. december 2010 - Pogajalci na pogajanja pridejo z letali in tam uživajo hrano, ki je bila pritovorjena z ladjami – mednarodni promet je bil del podnebnih pogajanj že od vsega začetka. In čeprav se tukaj v Cancunu prevažamo z avtobusi na biodizel, smo še daleč od tega, da bi mednarodni promet poganjala čista goriva.

Tudi če bi bili šibki prostovoljni ukrepi, ki jih je predlagala organizacija za mednarodni civilni promet (ICAO), izvedeni, bi emisije iz prometa, če ne bodo regulirane, do leta 2050 predstavljale 30 % letnega emisijskega proračuna, ki bi segrevanje ozračja omejil pod 2 C.

A so tudi dobre novice. Zdaj obstajajo načini globalnega reguliranja emisij iz mednarodnega prometa, ki ne povzročajo nobenih neto učinkov na države v razvoju. To zagotavlja doslednost z načelom skupne, a različne odgovornosti brez vpliva na ekonomsko učinkovitost – nekaj, kar je do sedaj predstavljalo oviro za rešitve na tem področju.

Še več, obstajajo številne možnosti generiranja finančnih sredstev za podnebno ukrepanje, nekatere od njih lahko prinesejo več kot 10 milijard dolarjev letno, ob hkratnem zagotavljanju sredstev za tehnološke inovacije v sektorjih mednarodnega prometa. To je bila še ena ovira, ki je preprečevala napredek pogajanj. Še boljše pa je to - uganili ste - da lahko nekatere od teh možnosti doprinesejo k bistvenemu zmanjšanju emisij.

Z jasnim signalom iz Cancuna bi lahko ukrepe v okviru mednarodne organizacije za pomorski promet (IMO) operacionalizirali že v letu 2013. To je tudi leto, ko bo usahnilo t.i. hitro financiranje za države v razvoju. Odločitev tukaj v Cancunu bi lahko hitro financiranje nadomestila s pravimi, novimi in dodatnimi sredstvi. To bi bilo nekaj na kar bi lahko bili pogajalci ponosni, ko se bodo s taxiji vozili do letališča v Cancunu.

Kot ugotavlja Ban Ki Moon-ova skupina, ki se ukvarja s financiranjem podnebnega ukrepanja, en sam vir sredstev ne bo zagotovil obljubljenih 100 milijard dolarjev do leta 2020. Potrebna bodo tudi bistvena javna sredstva razvitih držav, in sredstva iz mednarodnega prometa bi morala biti del vsakega paketa financiranja.

Jasen signal za ICAO in IMO tukaj v Cancunu ne bo pomagal zgolj zakrpati finančne luknje, temveč tudi zagotoviti okoljsko doslednost in stabilizacijo podnebja.

Brazilija dosegla, kar druge države zgolj obljubljajo

Cancun, 1. december 2010 – Na srečanjih podnebnih pogajalcev se veliko govori o tem, kaj bodo države obljubile, kaj predlagale, k čemu se bodo zavezale ali kako drugače povedale, da bodo nekaj naredile. Veliko bolj poredko pa slišimo, kaj države v resnici dosegajo v boju proti podnebnim spremembam. Zato so bile nevladne organizacije vesele današnje objave, da je Brazilija zmanjšala deforestacijo na rekordno raven. Zmanjšanje deforestacije v amazonskem deževnem gozdu iz 27.000 km2 v letu 2004 na manj kot 6.500 km2 v letošnjem letu je dejansko največje zmanjšanje emisij s strani katerekoli države, kjerkoli na planetu.

Po izračunih nevladne organizacije Union of Concernes Scientists je Brazilija v zadnjih petih letih dosegla znižanje emisij za 870 milijonov ton na leto, glede na povprečje med 1996 – 2005, ki služi kot referenčna raven. Kako veliko zmanjšanje je to? Npr. EU bi s predlaganim 20 % ciljem zmanjšanja emisij do leta 2020 dosegla nekaj manj kot 850 milijonov ton znižanj, 17 % cilj ZDA (glede na leto 2005) pa okoli 1200 miljonov ton. Tako je Brazilija – tropska država v razvoju - že dosegla to, kar največje industrijske sile obljubljajo do leta 2020.

Ta napredek, ki ni posledica zgolj vladnih politik, temveč tudi močnega in nenehnega pritiska brazilske civilne družbe, poudarja potrebo po ambiciozni odločitvi o varstvu gozdov v Cancunu. Hkrati bogate države opominja, da je čas, da od obljub preidejo k dejanjem. Če lahko Brazilija drastično zmanjša emisije, jih lahko tudi bogate države.

sreda, 1. december 2010

Kaj pa pravna oblika podnebnega dogovora?

Cancun, 1. december 2010 – Danes se v Cancunu pričakuje razprava o številnih predlogih za nov pravno zavezujoč instrument v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja ter o predlaganih amandmajih h Kjotskemu protokolu.

V lanskem letu so ta vprašanja v pogajanjih povzročila precej vznemirjanja. Vendar so po neuspehu v Koebenhavnu imele države celo leto časa, da razmislijo o predlaganih rešitvah. To leto je bilo tudi leto, ko so podnebne spremembe večkrat pokazale svojo moč – poplave v Pakistanu, gozdni požari v Rusiji, plazovi na Kitajskem, škoda povzročena z orkani na Karibskih otokih,...

Skrajni čas je za resno razpravo o podnebnem ukrepanju in za odprto in transparentno razpravo o predlaganih rešitvah.

Čeprav se nevladne organizacije zavedamo, da tukaj v Cancunu ne bo sprejet pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč dogovor, kljub temu menimo, da je čas, da se ponovno potrdi, da je tak dogovor cilj pogajanj. Napredek v smeri odločitve o pravni obliki dogovora je možen, potreben in bo omogočil bolj učinkovita pogajanja do naslednje podnebne konference v Južni Afriki.

Japonska – fosil drugega dneva

Cancun, 1. december 2010 - Včeraj je naslov “fosil dneva” prejela Japonska. Ko je leadership najbolj potreben, je država, v kateri je rojen Kjotski protokol, podala destruktivno izjavo. Na plenarnem zasedanju pogajalske skupine za Kjotski protokol (AWG KP) je dejansko zavrnila drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola z izjavo: “Japonska ne bo sprejela cilja zmanjšanja emisij v okviru Kjotskega protokola pod nobenim pogojem in pod nobeno okoliščino.” Agresivno zavračanje prihodnosti protokola je razburilo številne države in ustvarilo nekonstruktivno vzdušje. Tokratna pogajanja naj bi bila namenjena ponovnemu vzpostavljanju zaupanja med državami, zato je bila poteza Japonske nadvse nedobrodošla.

EU o izpolnjevanju zavez o hitrem financiranju za podnebno ukrepanje v državah v razvoju

Cancun, 30. november 2010 – EU je danes na posebnem dogodku udeležencem konference (ponovno) predstavila napredek pri izpolnjevanju zaveze o zagotavljanju hitrega financiranja za države v razvoju. Spomnimo: v Koebenhavnu decembra lani je EU obljubila, da bo med leti 2010 – 2012 za podnebno ukrepanje v državah v razvoju namenila 7,2 milijarde EUR novih in dodatnih sredstev.

Pričakovano je dogodek vzbudil veliko zanimanja, tako s strani držav v razvoju, ki bodo/so prejemnice obljubljenih sredstev, kot tudi nevladnih organizacij.

Ko so predstavniki EU predstavljali poročilo, ki ugotavlja, da je EU v letu 2010 uspela za podnebno ukrepanje v državah v razvoju nameniti že 2,2 milijarde EUR, so upali, da bodo naredili dober vtis na prisotne. Mimogrede so poudarili tudi, da je EU največja donatorka uradne razvojne pomoči.

Prav je, da povemo, da so udeleženci dogodka, tudi nevladne organizacije, EU pohvalile za trud pri zagotavljanju večje transparentnosti v zvezi z zagotovljenimi sredstvi (namen, za katere se denar porablja; način zagotavljanja sredstev po posameznih državah članicah itn.). A moramo poročati tudi o kritikah – upravičeno je bila EU deležna kritik, da denar, ki ga predstavlja kot t.i. hitro financiranje, ni nov in dodaten, temveč gre v večjem delu le za prikazovanje uradne razvojne pomoči kot podnebnega financiranja. (Če ste se zgoraj spraševali, kaj ima razvojna pomoč skupnega s financiranjem podnebnega ukrepanja...). Prav tako je bilo opaženo, da je več kot polovica sredstev zagotovljenih v obliki posojil, kar je težko označiti kot pomoč, ki so jo države v razvoju pričakovale na podlagi Koebenhavenskega dogovora.

Še en dogodek več o naporih EU pri zagotavljanju hitrega financiranja torej ni bistveno spremenil vtisa javnosti, da EU v resnici ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala. Namig za EU: problem je v podanih informacijah, ne v številu predstavitev.

Na dogodku se je z brošuro predstavila tudi Slovenija. Povemo lahko, da je brošura sicer lična, a nam da bolj malo informacij o izpolnjevanju slovenskih obljub. Le zakaj, le zakaj...?