Kar se tiče dokumenta, ki bo končni rezultat konference, ostaja veliko skupin nezadovoljnih z njim. Afriške države niso zadovoljne z izpogajanim izidom. Znanstvena skupnost poudarja nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb, seveda niso zadovoljni z dokumentom. EU skrbi, ker v dokumentu ni predvideno povečanju pristojnosti mednarodnega agencije za trajnostni razvoj. Zaradi teh razlogov nekatere države pritiskajo v smeri spreminjanja dokumenta, saj ta na noben način ne omogoča željenih sprememb. V dokumentu so zapisane neke želje in ''cilji'', vendar brez načina implementacije – in to so prepoznali vsi.
Vendar se po hodnikih govori, da ne bodo ponovno odpirali teksta. Ostaja zgolj odločitev: vzemi ali pusti. Predvsem Brazilija, kot organizatorica konference, ki si želi (kakršenkoli oprijemljiv) rezultat konference, kar bi dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' naj predstavljal, upa, da do ponovnega odpiranja dokumenta ne bo prišlo. Kot poudarjajo, so zelo ponosni na nastali tekst, naokoli pa se že na glas govori, da nam poskušajo ''prodati neuspeh kot uspeh''.
Ob koncu konference pa ne bo konca procesa, ki se nanaša na ta dokument, saj se bo na ravni OZN nadaljeval septembra. Na generalni skupščini OZN (tudi pred in po njej) bodo države imele možnost sprememb ter sprejetja dokumenta. Tako, da še ostaja čas za pritisk za vključitev najbolj pomembnih zadev: opredeljeni načini implementacije in povečane pristojnosti mednarodne agencije za trajnostni razvoj ali nova agencija.
Ob plenarnem zasedanju potekajo še ostali dogodki in okrogle mize. Eno izmed njih je gostil turški premier Erdogan. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon pa je navzoč na mnogih od njih – vsaj za kratek nagovor, kjer vedno lepo predstavi svoj pogled o naših zavezah. Škoda, da nima več moči in pristojnosti, saj se resnično zavzema za trajnostni razvoj. Omeniti velja še primer Butana, ki daje zgled ostalim državam s svojimi zavezami trajnostnemu razvoju. Kot je dejal predstavnik Butana: ''Človeštvo mora rasti, vendar v drugih aspektih, ne pa v tem edinem, ki smo ga zasledovali do sedaj – ekonomskem.''.
Se je pa danes zgodil tudi nenapovedan dogodek: ljudska skupščina (People's plenary) pred paviljonom, kjer poteka plenarno zasedanje in v katerega je dostop omejen. Ljudje, večinoma gre za mlade ljudi, so zavzeli prostor, kjer razpravljajo kaj bi še bilo smiselno narediti, da bi na tak način vplivali na odločevalce v dvorani. Kljub temu, da so prepovedali proteste na samem območju dogajanja konference, je takšna aktivna drža mladine dobrodošla in spodbudna, ker da jasno vedeti, da se resnično zavzemajo za boljšo prihodnost. Čeprav to mogoče pomeni zgolj nekaj stran vrženih ur, brez učinka – glede na dojemljivost visokih političnih predstavnikov. Vendar, kdor ne poskuša, tudi ničesar ne doseže.
Ni komentarjev:
Objavite komentar