Rio de Janerio, najbolj turistično mesto na južni polobli in sanje vsakega popotnika. Mesto, ki obljublja vse in ki lahko te obljube tudi uresniči. Bivša prestolnica Brazilije ima za nekaj Slovenij prebivalcev, kjer iz enega konca mesta do drugega potuješ dlje kot čez Slovenijo. Mesto neštetih stolpnic in nacionalnega parka sredi mesta. Mesto, ki zmore v 6 letih organizirati 3 globalne prireditve (Rio+20, Svetovno prvenstvo v nogometu in Olimpijske igre). Mesto, upravljanje katerega ne bi zaupal nobenemu slovenskemu politiku, ker je zanj preveliko. Mesto, ki ne počiva in je na to tudi ponosno.
Mesto, za katerega je kolega iz Nemčije, dr. Joachim Spangenberg, povedal, da je na njemu najboljše to, če ga nikoli ne vidiš v živo. Kar je delno res, ker si si o Riu ustvaril neko pravljično predstavo na podlagi vseh super lepih slik. V realnosti pa je v mestu prisotno še marsikaj drugega. In opcija videti ga v živo vseeno ponuja veliko več.
Tako sicer izveš, da je Rio razmeroma umazano mesto, z nešteto neuglajenimi ulicami. Da je zaliv kritično onesnažen. Da se ponoči ni priporočljivo sprehajati po večjem delu mestu. Da se vsakodnevno dogajajo mamilarski spopadi. Da se je lažje peljati s helikopterjem kot s kolesom. Da deloma kaže znake dekadentnosti in da presenetljivo veliko dežuje.
Po drugi strani pa, če ga ne bi obiskal, ne bi ugotovil, da je lociran na edinstvenem koščku Zemlje. Da so plaže res tako fantastične, kot izgledajo na slikah. Da so tukaj doma izjemno prijazni ljudje, ki se znajo zabavati. Da so še bolj nori na nogomet, kot sem si mislil. Da lahko vsak dan jedo riž in piščanca. Da življenje na tem koncu sveta poteka nekoliko drugače in ima svoje značilnosti, da pa smo si na koncu koncev vsi nekako podobni – vsi si želimo boljše prihodnosti... Le da Karioke (prebivalci Rio de Janeira) lahko v vmesnem času skočijo še na Copacabano ali na Marakano.
sobota, 23. junij 2012
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar