Nevladne organizacije na plenarnem zasednaju konference Rio+20 podale izjavo

20. junij 2012 – Prvi dan konference Rio+20 ob prisotnosti visokih političnih delegatov so na plenarnem zasedanju imeli možnost predstaviti stališča tudi predstavniki različnih interesnih skupin, ki so prisotne v Riu: nevladne organizacije, mladina, lokalne oblasti, domorodci, kmetje, ženske, delavci in sindikati, znanstvena skupnost, otroci in mladina ter industrija in podjetja. Stališče nevladnih organizacij je predstavil Wael Hmaidan (Climate Action Network). V svojem govoru je izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki nam grozijo, ter nujo po ukrepanju. Tudi znanost zelo jasno poudarja, da če ne spremenimo načina funkcioniranja naše družbe v naslednjih 5 do 10 letih, bomo ogrozili preživetje bodočih generacij ter vseh vrst živih organizmov na planetu. Voditelji držav bi se morali zavedati moči, ki jo imajo, da spremenijo ta neželjeni razplet, ter izkoristiti priložnost, ki jim je dana v teh dneh – da postanejo ''rešitelji sveta''.

Če se to ne zgodi, in zaenkrat kaže, da se ne bo, pa lahko Rio+20 označimo kot za še en neuspeli poskus, medtem ko vlade zgolj poskušajo zavarovati svoje ozke interese. Če bo res takšen zaključek konference, bo to veliko zapravljene moči ter voditeljske zmožnosti. Ne moremo imeti dokumenta z naslovom ''Prihodnost, ki si jo želimo'' brez omembe omejitev planeta, kritičnih točk, ki jih ne smemo preseči, ter nosilne zmožnosti planeta. Trenutno besedilo je popolnoma brez stika z realnostjo, zaradi česar nevladne organizacije v Riu ne podpirajo tega dokumenta, saj v ničemer ne odraža naših zahtev.

Če bo dokument sprejet v trenutni obliki, bomo s tem onemogočili varno prihodnost za prihodnje generacije. Izgovor držav, da ne morejo najti dovolj finančnih sredstev za implementacijo trajnostnega razvoja, je predvsem finančna kriza, medtem ko istočano zapravljajo stotine milijard dolarjev za subvencioniranje idnustrije fosilnih virov, najbolj dobičkonosne industrije na svetu. Zatorej je prva stvar, ki jo lahko države naredijo ravno ukinitev teh subvencij, kar je tudi bilo v sklopu civilnodružbenega dialoga izglasovano kot najbolj pereč problem. Problemi zadevajo tudi upravljanje z oceani, nuklearno energijo, oborožene konflikte, nezmožnost participacije civilne družbe idr.

Do konca konference je še nekaj več kot dva dni in v tem času imajo voditelji držav možnost zavzeti se za spremembe na bolje, spremembe za ''prihodnost, ki si jo želimo''. Ali jim bo to uspelo ter ali sploh imajo takšne ambicije, pa bomo videli v naslednjih dneh.