Dokument ''The future we want'' ter dnevno dogajanje na People's summit-u

19. junij 2012 – Danes so se delegati na konferenci Rio+20 dogovorili o končni verziji dokumenta ''The future we want'', ki naj bi ga v prihodnjih treh dneh sprejeli in podpisali vodje nacionalnih delegacij. Popravki so še možni, vendar si jih vsi ne želijo. Zaenkrat zgolj toliko, da bi civilna družba raje videla dokument z več zavezami glede reševanja najbolj perečih problemov. Vsebino dokumenta bom predstavil v naslednjih dneh. Bo pa zaradi uradnega dela konference v času od 20. do 22. junija zaprto veliko šol, javnih institucij in podjetij v Rio de Janeiru. To je standardna politika tukajšnjega župana, ki zahteva zaprtje javnih institucij zaradi varnostnih razlogov, povezanih s takšnim dogodkom, predvsem pa zaradi prometnih zamaškov, ki so drugače vsakodnevnica prebivalcev tega ogromnega mesta.

Problem, ki ga vse glasneje izpostavljajo države v razvoju, še bolj radikalno pa razne organizacije civilne družbe iz teh držav, je usmeritev k ti. ''zeleni ekonomiji''. Koncept bii naj bi rešil vse probleme z monetarizacijo narave in dajanja vrednosti storitvam narave, ki so neprecenljive. Zeleno ekonomijo po mnenju mnogih aktivnih udeležencev konference Rio+20 in People's summit-a lahko razumemo tudi kot novo grožnjo okolju in ljudem, medtem ko bi multinacionalne korporacije nadaljevale z izkoriščanjem, tokrat zamaskiranim v ''zeleno'' rast. Poskus vključevanja življenjskih ciklov in narave v krog kapitalistične akumulacije ne bo rešil strukturnih vzrokov, zaradi katerih je v prvi vrsti sploh prišlo do problemov revščine, neenakosti, podnebnih sprememb in uničenja ekosistemov. Iluzija neskončne rasti, ki je vpeta v ''zeleno ekonomijo'', bo zgolj poglobila te probleme.

Dogajanje na People's summit-u je bilo ponovno zelo pestro. Vendar veliko dogodkov, predavanj in diskusij na žalost poteka v portugalščini. Kljub temu je možno izluščiti poglavitne ideje, vedno pa se najde tudi dogodek v angleščini. Tukajšnja raznovrstnost dogodkov presega ustaljeno ''zahodnjaško'' razumevanje odvijanja diskusij in predstavitev, saj so mnogokrat prisotni ples, razne igre, motivacijko-čustveni govori ter predvsem več čustev. Od današnjih diskusij bi izpostavil problematiziranje rudarjenja urana, ki ga potrebujemo za delovanje jedrskih elektrarn. V Sloveniji se premalo zavedamo kakšne okoljske posledice povzroča pridobivanje in procesiranje uranove rude, koliko odpadnega materiala pri tem nastane ter kakšen je vpliv na delavce ter okoliško prebivalstvo. Že nekaj časa se rudarjenje urana seli iz razvitih držav predvsem v afriške države, ki imajo slabo regulirano to področje. To omogoča korporacijam, da v teh državah počnejo stvari, ki so v razvitih državah prepovedane. Problemi se tkao navezujejo na pravice in zdravje delavcev, monitoring okolice zaradi možnosti povečanja radiacije ter ravnanje z odpadnim materialom. Čeprav nam poskušajo, še posebej v Evropi, jedrsko energijo prikazati kot čisto in ogljično nevtralno, je to daleč od resnice. Še posebej če v obzir vsazemo celoten cikel od rudarjenja urana, procesa obogatitve, proizvodnjo električne energije ter nato skladiščenje odpadkov.