Ahmadinedžad, Ban Ki-moon in Rousseff predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj

20. junij 2012 – Jutranja pot do kongresnega centra RioCentro iz središča mesta je trajala debelih 90 minut. Policija in vojska sta navzoči povsod po mestu, na cestah so postavljene nadzorne točke na vsakih nekaj sto metrov, helikopterji pa neprestano nadzirajo dogajanje po celem območju. Politika župana Rio de Janeira o prepovedi delovanja šol, univerz in ostalih institucij je obrodila sadove, saj ni v mestu ni bilo tako značilnih prometnih zamaškov. Razen pred RioCentrom, kjer se je celoten promet ustavil.

Danes se je začelo plenarno zasedanje z navzočimi vodji držav, urnik govorov pa je sestavljen tako, da bodo vse države prišle na vrsto do konca konference – do petka. Vsak predstavnik države poskuša izreči besede, ki bi se naj zapisale v zgodovino, toda le redkim to uspeva (kot nas uči zgodovina). Toliko lepih in vzpodbudnih besed, še posebej kar se tiče trajnostnega razvoja, že dolgo nismo slišali od tako pomembnih ljudi. Pa vendarle z nekim cinizmom spremljamo vse skupaj, vedoč, da bo že naslednji teden najverjetneje vse po starem.

Med drugim je potrebo po bolj trajnostnem razvoju zagovarjal tudi Iranski predsednik Ahmadinedžad. Okolje ne sme trpeti zaradi uničujočega delovanja globalne ekonomije, prav tako tudi ne ljudje, je še dodal. Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki je kot organizatorica tudi predsedujoča celotni konferenci, je poudarjala potrebo po ekonomskem razvoju, saj naj bi le ta omogočal trajnostni razvoj ter primerno zaščito okolja in človeka dostojno življenje. Generalni sekretar Ban Ki-moon se že celoten svoj mandat zavzema za odpiranje poti trajnostnemu razvoju. Ugotavlja, da ima človeštvo prevelik negativen vpliv na planet, pri čemer ne gre samo za podnebne spremembe. Trajnostni razvoj mora postati prioriteta. Trajnostno-razvojni cilji (Sustainable development goals – S.D.G.), ki so tudi zapisani v končnem dokumentu konference Rio+20, naj bi postali prioriteta pri nadaljnjem razvoju. Vendar vemo, kako je bilo do sedaj z uresničevanjem raznih globalnih ciljev, obenem pa v tokratnem dokumentu ni nekih trdnih zavez, ki bi privedle k njihovemu uresničevanju. Kar je tudi kritika civilne družbe ter nekaterih držav.

Problem je tudi v tem, da se niso vsi (pomembni) voditelji držav udeležili konference. Obame in Camerona tako ni na spisku VIP gostov. Po tem lahko sklepamo kako pomembno je ursničevanje trajnostnega razvoja ter sprememba trentune paradigme za voditelje sveta. Mogoče pa so ti trajnostni razvoj vračunali v svoje delovanje in se konference raje niso udeležili, ker so na ta način privarčevali pri emisijskih izpustih.