Rio de Janeiro – mesto iz slik

Rio de Janerio, najbolj turistično mesto na južni polobli in sanje vsakega popotnika. Mesto, ki obljublja vse in ki lahko te obljube tudi uresniči. Bivša prestolnica Brazilije ima za nekaj Slovenij prebivalcev, kjer iz enega konca mesta do drugega potuješ dlje kot čez Slovenijo. Mesto neštetih stolpnic in nacionalnega parka sredi mesta. Mesto, ki zmore v 6 letih organizirati 3 globalne prireditve (Rio+20, Svetovno prvenstvo v nogometu in Olimpijske igre). Mesto, upravljanje katerega ne bi zaupal nobenemu slovenskemu politiku, ker je zanj preveliko. Mesto, ki ne počiva in je na to tudi ponosno.

Mesto, za katerega je kolega iz Nemčije, dr. Joachim Spangenberg, povedal, da je na njemu najboljše to, če ga nikoli ne vidiš v živo. Kar je delno res, ker si si o Riu ustvaril neko pravljično predstavo na podlagi vseh super lepih slik. V realnosti pa je v mestu prisotno še marsikaj drugega. In opcija videti ga v živo vseeno ponuja veliko več.

Tako sicer izveš, da je Rio razmeroma umazano mesto, z nešteto neuglajenimi ulicami. Da je zaliv kritično onesnažen. Da se ponoči ni priporočljivo sprehajati po večjem delu mestu. Da se vsakodnevno dogajajo mamilarski spopadi. Da se je lažje peljati s helikopterjem kot s kolesom. Da deloma kaže znake dekadentnosti in da presenetljivo veliko dežuje.

Po drugi strani pa, če ga ne bi obiskal, ne bi ugotovil, da je lociran na edinstvenem koščku Zemlje. Da so plaže res tako fantastične, kot izgledajo na slikah. Da so tukaj doma izjemno prijazni ljudje, ki se znajo zabavati. Da so še bolj nori na nogomet, kot sem si mislil. Da lahko vsak dan jedo riž in piščanca. Da življenje na tem koncu sveta poteka nekoliko drugače in ima svoje značilnosti, da pa smo si na koncu koncev vsi nekako podobni – vsi si želimo boljše prihodnosti... Le da Karioke (prebivalci Rio de Janeira) lahko v vmesnem času skočijo še na Copacabano ali na Marakano.

Konferenca Rio+20 zaključena

22. junij 2012 – Zadnji dan konference Rio+20 se je generalni sekretar OZN Ban Ki-moon srečal s predstavniki Ljudskega vrha (People's Summit), ki so vsi po vrsti izrazili svoje nezadovoljstvo in frustriranost. Srž negativne ocene, ki so jo predstavniki Ljudskega vrha pripisali konferenci Rio+20, je ravno dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'', saj ne daje tistega, kar se je obljubljalo pred konferenco. Dejstvo, da je to maksimum, kar je bilo zmožno doseči na takšni globalni konferenci, jih globoko žalosti. Predsednik organizacije Friends of the Earth International Nnimmo Bassey je generalnemu sekretarju tudi predal poziv ''Izjava civilne družbe, s katero zahtevajo nazaj OZN iz korporativnega ujetja''. S čimer so odprli prostor širšemu razmisleku o načinu družbenega ustroja ter primernosti metod reševanja nastalih problemov.

Predstavniki japonske civilne družbe so demonstrirali v konferenčnem centru – proti radioaktivnemu onesnaževanju. Pravijo, da se Fukušima ne sme ponoviti nikoli več. Protestirajo, ker v končnem dokumentu nikjer ni izrecno napisano, da če se hočemo v prihodnje izogniti takšnim tragedijam, ne smemo več graditi nukleranih elektrarn in moramo pričeti z zapiranjem obstoječih.

Kar se tiče zaključka konference, se zadnji dan ni zgodilo nič novega. Na plenarnem zasedanju so se zvrstile še nacionalne izjave visokih predstavnikov držav, ki niso prišli na vrsto prva dva dneva. Dokument je bil sprejet, takšen kot so jim ga v sredo dostavili. Dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' je dostopen tukaj.

Civilna družba ostaja nezadovoljna z izidom, vendar bo svoje napore usmerila v prihodnje delovanje in poskus spremembe dokumenta oz. dodajanja konkretnejših zavez. Svojim zahtevam se ne bodo kar tako odpovedali in sporočajo, da bodo še bolj aktivni.



Nekateri bolj, drugi manj zadovoljni z dokumentom, vsi pa na koncu veseli, da se je konferenca končala, ker nam je že vsem počasi zmanjkovalo energije – na takšen ali drugačen način. Ko napolnimo baterije, pa v nove akcije. Ker prihodnost, kakršno si resnično želimo, si bo treba izbojevati.

Potočnik in Bogovič na konferenci

20. junij 2012 – Na koordinacijskem sestanku EU komisarja za okolje Janeza Potočnika z t.i. velikimi skupinami (Major groups), kjer so vključene nevladne organizacije, mladina, sindikati, staroselci, znasntveniki idr., so bila predstavljena prizadevanja EU za sklenitev dogovora oz. sprejetje končnega dokumenta. Potočnik je dejal, da je EU prišla v Rio z jasno vizijo in ambicijami. Poudaril je, da so se aktivno vključevali v proces sprejemanja dokumenta. Končni dokument pa ni ravno to, kar so si želeli, niti ne obravnava rešitve problemov, ki jih svet potrebuje. Dokumentu primanjkuje jasnih zavez za izvajanje procesa prehoda v trajnostni razvoj. EU je še vedno pripravljena sodelovati z vsemi, ki želijo izboljšati dokument, četudi v sklopu Generalne skupščine Združenih narodov septembra. EU komisar je izrazil željo pomagati državam v razvoju. Zeleno ekonomijo pa omenil kot tisti člen, ki naj bi pomagal pri preusmeritvi k trajnostnemu razvoju. Na koncu je dodal, da ne bo zapustil Rio s slabo vestjo, ampak tudi ravno zadovoljen ne bo.

Na plenarnem zasedanju je slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič podal nacionalno izjavo o konferenci, trajnostnem razvoju ter poti razvoja, ki vodi tja. Na kasnejšem dogodku na temo Jandransko-Jonske regije in trajnostnega razvoja, ki ga je organizirala Srbija, je minister imel ponovno aktivno vlogo. Govoril je o prihodnjem razvoju Slovenije ter o planu zelene ekonomije in zeleni rasti, ki bi naj temeljila na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih energije, energetski obnovi stavbnega fonda ter vlaganj v železniško infrastrukturo. Lepo je bilo slišati, da se bo tudi pri nas spreminjalo na bolje. Besede so bile izrečene, upamo, da bodo tudi aktivnosti in dejanja sledila tako ambiciozna.

Rio+20 – 2. dan: nezadovoljstvo z dokumentom

21. junij 2012 – Plenarno zasedanje se danes nadaljuje z govori vodij državnih delegacij. Predsednika Bolivije in Ekvadorja sta oba poudarila pomembnost trajnostnega razvoja ter nujnost spremembe prevladujočega ekonomskega sistema, ki temelji zgolj na povišanju gospodarske rasti. Spremembe so nujne, morajo temeljiti na varovanju narave ter dobrobiti ljudi. Predstavila sta tudi nekaj nazornih prikazov udejanja takšnih sprememb v obeh državah.

Kar se tiče dokumenta, ki bo končni rezultat konference, ostaja veliko skupin nezadovoljnih z njim. Afriške države niso zadovoljne z izpogajanim izidom. Znanstvena skupnost poudarja nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb, seveda niso zadovoljni z dokumentom. EU skrbi, ker v dokumentu ni predvideno povečanju pristojnosti mednarodnega agencije za trajnostni razvoj. Zaradi teh razlogov nekatere države pritiskajo v smeri spreminjanja dokumenta, saj ta na noben način ne omogoča željenih sprememb. V dokumentu so zapisane neke želje in ''cilji'', vendar brez načina implementacije – in to so prepoznali vsi.

Vendar se po hodnikih govori, da ne bodo ponovno odpirali teksta. Ostaja zgolj odločitev: vzemi ali pusti. Predvsem Brazilija, kot organizatorica konference, ki si želi (kakršenkoli oprijemljiv) rezultat konference, kar bi dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' naj predstavljal, upa, da do ponovnega odpiranja dokumenta ne bo prišlo. Kot poudarjajo, so zelo ponosni na nastali tekst, naokoli pa se že na glas govori, da nam poskušajo ''prodati neuspeh kot uspeh''.

Ob koncu konference pa ne bo konca procesa, ki se nanaša na ta dokument, saj se bo na ravni OZN nadaljeval septembra. Na generalni skupščini OZN (tudi pred in po njej) bodo države imele možnost sprememb ter sprejetja dokumenta. Tako, da še ostaja čas za pritisk za vključitev najbolj pomembnih zadev: opredeljeni načini implementacije in povečane pristojnosti mednarodne agencije za trajnostni razvoj ali nova agencija.

Ob plenarnem zasedanju potekajo še ostali dogodki in okrogle mize. Eno izmed njih je gostil turški premier Erdogan. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon pa je navzoč na mnogih od njih – vsaj za kratek nagovor, kjer vedno lepo predstavi svoj pogled o naših zavezah. Škoda, da nima več moči in pristojnosti, saj se resnično zavzema za trajnostni razvoj. Omeniti velja še primer Butana, ki daje zgled ostalim državam s svojimi zavezami trajnostnemu razvoju. Kot je dejal predstavnik Butana: ''Človeštvo mora rasti, vendar v drugih aspektih, ne pa v tem edinem, ki smo ga zasledovali do sedaj – ekonomskem.''.

Se je pa danes zgodil tudi nenapovedan dogodek: ljudska skupščina (People's plenary) pred paviljonom, kjer poteka plenarno zasedanje in v katerega je dostop omejen. Ljudje, večinoma gre za mlade ljudi, so zavzeli prostor, kjer razpravljajo kaj bi še bilo smiselno narediti, da bi na tak način vplivali na odločevalce v dvorani. Kljub temu, da so prepovedali proteste na samem območju dogajanja konference, je takšna aktivna drža mladine dobrodošla in spodbudna, ker da jasno vedeti, da se resnično zavzemajo za boljšo prihodnost. Čeprav to mogoče pomeni zgolj nekaj stran vrženih ur, brez učinka – glede na dojemljivost visokih političnih predstavnikov. Vendar, kdor ne poskuša, tudi ničesar ne doseže.

Ahmadinedžad, Ban Ki-moon in Rousseff predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj

20. junij 2012 – Jutranja pot do kongresnega centra RioCentro iz središča mesta je trajala debelih 90 minut. Policija in vojska sta navzoči povsod po mestu, na cestah so postavljene nadzorne točke na vsakih nekaj sto metrov, helikopterji pa neprestano nadzirajo dogajanje po celem območju. Politika župana Rio de Janeira o prepovedi delovanja šol, univerz in ostalih institucij je obrodila sadove, saj ni v mestu ni bilo tako značilnih prometnih zamaškov. Razen pred RioCentrom, kjer se je celoten promet ustavil.

Danes se je začelo plenarno zasedanje z navzočimi vodji držav, urnik govorov pa je sestavljen tako, da bodo vse države prišle na vrsto do konca konference – do petka. Vsak predstavnik države poskuša izreči besede, ki bi se naj zapisale v zgodovino, toda le redkim to uspeva (kot nas uči zgodovina). Toliko lepih in vzpodbudnih besed, še posebej kar se tiče trajnostnega razvoja, že dolgo nismo slišali od tako pomembnih ljudi. Pa vendarle z nekim cinizmom spremljamo vse skupaj, vedoč, da bo že naslednji teden najverjetneje vse po starem.

Med drugim je potrebo po bolj trajnostnem razvoju zagovarjal tudi Iranski predsednik Ahmadinedžad. Okolje ne sme trpeti zaradi uničujočega delovanja globalne ekonomije, prav tako tudi ne ljudje, je še dodal. Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki je kot organizatorica tudi predsedujoča celotni konferenci, je poudarjala potrebo po ekonomskem razvoju, saj naj bi le ta omogočal trajnostni razvoj ter primerno zaščito okolja in človeka dostojno življenje. Generalni sekretar Ban Ki-moon se že celoten svoj mandat zavzema za odpiranje poti trajnostnemu razvoju. Ugotavlja, da ima človeštvo prevelik negativen vpliv na planet, pri čemer ne gre samo za podnebne spremembe. Trajnostni razvoj mora postati prioriteta. Trajnostno-razvojni cilji (Sustainable development goals – S.D.G.), ki so tudi zapisani v končnem dokumentu konference Rio+20, naj bi postali prioriteta pri nadaljnjem razvoju. Vendar vemo, kako je bilo do sedaj z uresničevanjem raznih globalnih ciljev, obenem pa v tokratnem dokumentu ni nekih trdnih zavez, ki bi privedle k njihovemu uresničevanju. Kar je tudi kritika civilne družbe ter nekaterih držav.

Problem je tudi v tem, da se niso vsi (pomembni) voditelji držav udeležili konference. Obame in Camerona tako ni na spisku VIP gostov. Po tem lahko sklepamo kako pomembno je ursničevanje trajnostnega razvoja ter sprememba trentune paradigme za voditelje sveta. Mogoče pa so ti trajnostni razvoj vračunali v svoje delovanje in se konference raje niso udeležili, ker so na ta način privarčevali pri emisijskih izpustih.