Bonn, 6. april 2009 – Včeraj je bil v Bonnu za pogajalce dela prosti dan. Nekaj časa za odih in razmislek ter ugotovitev, da se ni še nič bistvenega premaknilo...
Kot vse kaže, bistvenega napredka v Bonnu ne bomo dosegli. Razhajanja v stališčih med državami v okviru pogajanj o zavezah za zmanjšanje emisij razvitih držav v naslednjem obdobju so velika in kaže, da delovni načrt za tokratno zasedanje (ki pravi, da bi morali tukaj v Bonnu sprejeti odločitev o skupnem cilju razvitih držav za naslednje obdobje) ne bo izpolnjen. Medtem, ko države v razvoju od razvitih zahtevajo visoke cilje zmanjšanja emisij, se razvite zaenkrat še niso pripravljene pogovarjati o konkretnih ciljih. Nekatere celo dvomijo o potrebi določitve takšnega cilja.
Pogajalcem je sicer uspelo razvozlati nekaj nejasnosti o stališčih posameznih držav v pogajanjih o t.i. balijskem akcijskem načrtu, ki opredeljuje štiri elemente prihodnjega podnebnega dogovora in sicer, blaženje, prilagajanje, prenos tehnologij ter financiranje. Čeprav je morda zdaj državam malo bolj jasno, kaj druge govorijo, to še ne pomeni, da so se zato njihova stališča tudi kaj zbližala. Seveda se niso.
Tri dni pred koncem letošnje prve pogajalske seje tako zaskrbljeno ugotavljam, da nas pred Kopenhagnom čaka še ogromno dela. Prav gotovo ga ne bo mogoče opraviti v zaenkrat načrtovanih pogajalskih dneh – tega se pravzaprav zavedajo vsi, zato že ves čas pogajanj potekajo tudi usklajevanja o dodatnih pogajalskih sejah v tem letu. V tem trenutku kaže, da bosta ti dve (skupaj šest oz. vsaj 8 tednov). Je to dovolj, glede na počasen napredek?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Uffa,
OdgovoriIzbrišikot da bojo dodatne seje še kaj pripomogle pri lenosti "razvitih", vse kaže da svoje razvitosti še niso prevedli v svoje komunikacijske načine in dogovarjanja... morda bi se morali na tem področju malce razviti?
Pa področje odločanja in sprejemanja odločitev tudi ni najbolj razvito pri razvitih...
Barbara, uživaj :)