Izogibajte se baru!

Bonn, 7. april 2009 – Včeraj sem pisala, da se stališča držav v času pogajanj tukaj v Bonnu niso bistveno zbližala. Danes se je pokazalo, da to v enem primeru ne drži povsem. Na žalost gre za novi predlog o pravilih upoštevanja ponorov* pri doseganju ciljev zmanjševanja emisij, t.i. ‘bar’ pristop, ki lahko resno ogrozi okoljsko integriteto globalnega dogovora, ki bo sprejet letos decembra v Kopenhagnu.

Ideja, ki jo je že prejšnji teden predstavila EU, bi lahko vodila v ‘luknjo’ v dogovoru, zaradi katere države ne bi bile odgovorne za vse svoje emisije, ki nastajajo pri upravljanju gozdov. EU je predstavila t.i. bar pristop, pri čemer bi bil ‘bar’ raven v primerjavi s katero bi države merile svoje gozdne emisije. Nevarnost okoljski integriteti predstavlja možnost, da si države to raven (bar) same izpogajajo.

Nevladne organizacije so danes predstavile prve izračune, ki kažejo, da bi takšna fleksibilnost lahko imela bistvene posledice na raven emisij razvitih držav. Izračun je pokazal, da bi lahko bila razlika v emisijah med šibkim in strogim barom (ravijo emisij, ki si jo izpogajajo države) enaka približno 7 milijardam ton CO2. To je približno 12 % vseh emisijskih dovolilnic iz prvega kjotskega ciljnega obdobja. Posledica šibkega ‘bara’ bi bila 2,8 milijarde ton CO2 kreditov več, kot če uporabimo trenutno veljavna pravila upoštevanja ponorov, kar je približno 5 % emisijskih kuponov prvega ciljnega obdobja.

Na žalost so številne države predlog EU sprejele dobro, še več, navdušenje med njimi je iz dneva v dan večje…


* Upoštevanje ponorov pomeni, da se državam pri njihovem doseganju ciljev upoštevajo (oz. odštejejo) emisije, ki jih iz atmosphere porabijo ponori (npr. gozdovi). Nevladne organizacije upoštevanju ponorov niso naklonjene, saj ne gre za zmanjšanje emisij, ki je posledica ukrepanja in je torej neke vrste odpustek za države. Rabo ponorov si je za prvo ciljno obdobje kjotskega protokola izborila tudi Slovenija. Slovenija se zavzema za nadaljno rabo ponorov tudi v prihodnje.