Cancun, 11. december 2010 – Pogajanja tukaj v Cancunu se še niso zaključila, a po neformalnem plenarnem zasedanju je jasno, da je velika večina držav zadovoljnih s predstavljenim kompromisnim besedilom.
Sprejetje tega besedila bi pomenilo, da so podnebna pogajanja ponovno vzpostavila zaupanje med državami in da se je začel postopek sodelovanja na številnih področjih.
Države so naredile nekaj korakov naprej v smer vseobsegajočega podnebnega dogovora, a je pot do konca še dolga. Pomembna politična vprašanja bodo ostala odprta. Za uspešen zaključek pogajanj v Južni Afriki naslednje leto morajo države zaostriti svoje cilje zmanjšanja emisij, da bodo ti v skladu z znanstvenimi priporočili; zagotoviti, da bo tukaj ustanovljeni zeleni sklad napolnjen z denarjem; izpolniti programe ukrepanja na področju prilagajanja na podnebne spremembe, zaščite gozdov in prenosa tehnologij, ki so bili zarisani. Nadaljne delo je potrebno tudi za obvarovanje prihodnosti Kjotskemu protokolu in komplementarnemu pravno zavezujočemu dogovoru v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja.
Pogajanja bomo spremljali do konca in vas o končnem rezultatu obvestili na spletni strani www.focus.si.
sobota, 11. december 2010
četrtek, 9. december 2010
Nagovor ministra Žarnića
Cancun, 8. december 2010 – Danes je imel v Cancunu minister Žarnić svoj uvodni govor, v katerem je povzel glavne poudarke stališča Slovenije za tokratna pogajanja. Omenil je tudi proces sprejemanja podnebnega zakona za Slovenijo.
Citirali bi samo en stavek: “Slovenija dela na tem, da bo izpolnila svoj del obveznosti.” In si ga zapomnili, da ga lahko uporabimo, če bo kazalo, da temu ni tako.
Celoten govor bo objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
Citirali bi samo en stavek: “Slovenija dela na tem, da bo izpolnila svoj del obveznosti.” In si ga zapomnili, da ga lahko uporabimo, če bo kazalo, da temu ni tako.
Celoten govor bo objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
sreda, 8. december 2010
Slovenija na 45. mestu Indeksa uspešnosti na področju podnebnih sprememb
Cancun, 8. december 2010 – V ponedeljek, 6. decembra 2010, sta organizaciji Germanwatch in CAN Europe objavili poročilo o uspešnosti držav pri ukrepanju proti podnebnim spremembam – Climate Change Performance Index 2011 (CCPI 2011). CCPI 2011 je ocenjeval raven emisij in podnebne politike 57 največjih emitentk toplogrednih plinov. Slovenija se je uvrstila na 45. mesto.
Poročilo ugotavlja, da se kljub neuspešnim pogajanjem na mednarodni ravni v Koebenhavnu, ozaveščenostt o podnebnih spremembah izboljšuje ter da se je v številnih državah izboljšalo tudi podnebno ukrepanje. Po šestih letih, odkar se CCPI pripravlja, je to prvič, da so bile nacionalne politike ocenjene boljše od mednarodnih. Upamo, da bodo ti nacionalni ukrepi tukaj v Cancunu pozitivno vplivali tudi na mednarodno dinamiko.
Indeks ugotavlja, da so najuspešnejše pri spopadanju s podnebnimi spremembami Brazilija, Švedska in Norveška. Saudska Arabija, Kazahstan, Avstralija in Kanada so ocenjene najslabše. Slovenija se je uvrstila na 45. mesto, v razred držav, ki so si zaslužile oceno 'slabo'. Izmed EU držav so bile slabše ocenjene le Bolgarija, Luksemburg in Poljska. Še en dokaz, da bo tudi pri nas boj proti podnebnim spremembam potrebno zastaviti bolj resno.
ZDA so zasedle 54., Kitajska pa 56. mesto.
Climate Change Performance Index 2011 je dostopen na: www.germanwatch.org/ccpi
Poročilo ugotavlja, da se kljub neuspešnim pogajanjem na mednarodni ravni v Koebenhavnu, ozaveščenostt o podnebnih spremembah izboljšuje ter da se je v številnih državah izboljšalo tudi podnebno ukrepanje. Po šestih letih, odkar se CCPI pripravlja, je to prvič, da so bile nacionalne politike ocenjene boljše od mednarodnih. Upamo, da bodo ti nacionalni ukrepi tukaj v Cancunu pozitivno vplivali tudi na mednarodno dinamiko.
Indeks ugotavlja, da so najuspešnejše pri spopadanju s podnebnimi spremembami Brazilija, Švedska in Norveška. Saudska Arabija, Kazahstan, Avstralija in Kanada so ocenjene najslabše. Slovenija se je uvrstila na 45. mesto, v razred držav, ki so si zaslužile oceno 'slabo'. Izmed EU držav so bile slabše ocenjene le Bolgarija, Luksemburg in Poljska. Še en dokaz, da bo tudi pri nas boj proti podnebnim spremembam potrebno zastaviti bolj resno.
ZDA so zasedle 54., Kitajska pa 56. mesto.
Climate Change Performance Index 2011 je dostopen na: www.germanwatch.org/ccpi
Fosili podeljeni tudi ZDA in EU
Cancun, 7. december 2010 – Danes so se med prejemnike nagrade 'fosil dneva' vpisale tudi ZDA in EU.
Prvo mesto v natečaju za fosila dneva so zasedle ZDA. Po več kot enotedenski relativni tišini so ZDA prihrumele nazaj k življenju na najbolj neposrečen način. V pogajanjih o ciljih razvitih držav v okviru konvencijskega tira so nasprotovale omembi razpona zmanjšanja emisij za razvite države za 25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990. Dejstvo, da ZDA niso na poti k doseganju tega potrebnega zmanjšanja, ne more biti izgovor za zatiskanje oči pred dejstvom, da je takšno zmanjšanje potrebno.
Tretje mesto si je tokrat prislužila EU. Razlog: Nevključevanje v razpravo o predlaganih rešitvah problema presežka dodeljenih enot (vročega zraka), ki ogroža okoljsko integriteto Kjotskega protokola, medtem ko hkrati okoljsko integriteto protokola postavlja kot predpogoj za pristop k njegovemu drugemu ciljnemu obdobju. Se EU pogaja s figo v žepu?
Prvo mesto v natečaju za fosila dneva so zasedle ZDA. Po več kot enotedenski relativni tišini so ZDA prihrumele nazaj k življenju na najbolj neposrečen način. V pogajanjih o ciljih razvitih držav v okviru konvencijskega tira so nasprotovale omembi razpona zmanjšanja emisij za razvite države za 25 – 40 % do leta 2020 glede na leto 1990. Dejstvo, da ZDA niso na poti k doseganju tega potrebnega zmanjšanja, ne more biti izgovor za zatiskanje oči pred dejstvom, da je takšno zmanjšanje potrebno.
Tretje mesto si je tokrat prislužila EU. Razlog: Nevključevanje v razpravo o predlaganih rešitvah problema presežka dodeljenih enot (vročega zraka), ki ogroža okoljsko integriteto Kjotskega protokola, medtem ko hkrati okoljsko integriteto protokola postavlja kot predpogoj za pristop k njegovemu drugemu ciljnemu obdobju. Se EU pogaja s figo v žepu?
ponedeljek, 6. december 2010
Pozdrav ministrom
Cancun, 6. december 2010 – Nekaj ministrov je v Cancun prispelo že čez vikend, ostali so na poti. Naš minister Žarnić pride jutri. Ob njihovem prihodu jim nevladne organizacije sporočamo, da jih bomo v naslednjih dneh nenehno opozarjali na potrebo po bistvenem napredku pogajanj.
Za postoriti je še veliko. Napredek prvega tedna je bil počasen in ni odražal nujnosti in resnosti ukrepanja, ki ju zahteva reševanje podnebne krize. Ministri lahko delo pospešijo, pokažejo pripravljenost sodelovanja, zagotovijo politično voljo in zaveze, ki so potrebne za soliden rezultat tokratnih pogajanj. V tem tednu je to njihova naloga.
Dve vprašanji, ki potrebujeta močno politično voljo, sta odločitev o 2. ciljnem obdobju Kjotskega protokola in dogovor o pravni obliki rezultata pogajanj v okviru Konvencije. Ti dve vprašanji upočasnjujeta napredek pogajanj. In kot so pokazala dosedanja zasedanja pogajalcev, sta to tudi vprašanji, ki jih je težko rešiti na tehnični ravni, zato je potreben konstruktiven pristop ministrov.
Odločitev o nadaljevanju in okrepitvi Kjotskega protokola ter o sprejetju pravno zavezujočega dogovora v okviru Konvencije sta bistvena elementa rezultatov Cancuna. Rezultatov Cancuna, ki nas bodo vodili do pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega podnebnega dogovora.
Za postoriti je še veliko. Napredek prvega tedna je bil počasen in ni odražal nujnosti in resnosti ukrepanja, ki ju zahteva reševanje podnebne krize. Ministri lahko delo pospešijo, pokažejo pripravljenost sodelovanja, zagotovijo politično voljo in zaveze, ki so potrebne za soliden rezultat tokratnih pogajanj. V tem tednu je to njihova naloga.
Dve vprašanji, ki potrebujeta močno politično voljo, sta odločitev o 2. ciljnem obdobju Kjotskega protokola in dogovor o pravni obliki rezultata pogajanj v okviru Konvencije. Ti dve vprašanji upočasnjujeta napredek pogajanj. In kot so pokazala dosedanja zasedanja pogajalcev, sta to tudi vprašanji, ki jih je težko rešiti na tehnični ravni, zato je potreben konstruktiven pristop ministrov.
Odločitev o nadaljevanju in okrepitvi Kjotskega protokola ter o sprejetju pravno zavezujočega dogovora v okviru Konvencije sta bistvena elementa rezultatov Cancuna. Rezultatov Cancuna, ki nas bodo vodili do pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega podnebnega dogovora.
petek, 3. december 2010
Slon v dvorani
Cancun, 3. december 2010 – Po konferenčnih prostorih lomasti ogromen slon, ki tehta okoli 9 giga ton. Poročilo UNEP-a o razkoraku med cilji in potrebnem zmanjšanju emisij je potredilo, da so v okviru Koebenhavenskega dogovora ponujeni cilji zmanjšanja emisij bistveno prenizki za omejitev dviga temperature pod 2 C. Vendar si namesto poskusov zmanjšati slonovo težo države prizadevajo, da bi se še bolj poredil.
Glede na poročilo UNEP-a bi bil lahko razkorak med koebenhavenskimi cilji in cilji, ki bi jih morali doseči do leta 2020 v višini emisij Rusije in Kitajske skupaj. V najboljšem primeru je razkorak enak samo vsem avtomobilom, tovornjakom in avtobusom na svetu, ali pa skupnim emisijam 27 držav članic EU.
Poročilo navaja posamezne ukrepe, ki bi jih države lahko tukaj v Cancunu sprejele za zmanjšanje oz. odpravo tega razkoraka. A stališča držav zaenkrat kažejo, da problema niso pripravljene videti. Npr., medtem, ko bi stroga pravila za upoštevanje ponorov lahko bistveno zmanjšala opisani razkorak, so države tik pred tem, da se dogovorijo o pravilih, ki bodo problem še zaostrile.
List se nadaljuje. EU promovira, da mora drugo ciljno obdobje trajati 8 let, s čimer bi neambiciozne cilje zamrznili do konca desetletja. Rusija in Ukrajina vztrajata pri prenosu vročega zraka v naslednje obdobje. Umbrella države imajo težave s priznanjem, da razkorak v resnici obstaja.
V naslednjih dneh nevladne organzacije pričakujemo ukrepanje držav na podlagi UNEP poročila. Potrebno je priznanje, da razkorak obstaja. Države se morajo zavezati k procesu, ki ga bo čimprej odpravil. Preden slon začne stampedo po planetu...
četrtek, 2. december 2010
Mednarodni promet je lahko vir podnebnega financiranja
Cancun, 2. december 2010 - Pogajalci na pogajanja pridejo z letali in tam uživajo hrano, ki je bila pritovorjena z ladjami – mednarodni promet je bil del podnebnih pogajanj že od vsega začetka. In čeprav se tukaj v Cancunu prevažamo z avtobusi na biodizel, smo še daleč od tega, da bi mednarodni promet poganjala čista goriva.
Tudi če bi bili šibki prostovoljni ukrepi, ki jih je predlagala organizacija za mednarodni civilni promet (ICAO), izvedeni, bi emisije iz prometa, če ne bodo regulirane, do leta 2050 predstavljale 30 % letnega emisijskega proračuna, ki bi segrevanje ozračja omejil pod 2 C.
A so tudi dobre novice. Zdaj obstajajo načini globalnega reguliranja emisij iz mednarodnega prometa, ki ne povzročajo nobenih neto učinkov na države v razvoju. To zagotavlja doslednost z načelom skupne, a različne odgovornosti brez vpliva na ekonomsko učinkovitost – nekaj, kar je do sedaj predstavljalo oviro za rešitve na tem področju.
Še več, obstajajo številne možnosti generiranja finančnih sredstev za podnebno ukrepanje, nekatere od njih lahko prinesejo več kot 10 milijard dolarjev letno, ob hkratnem zagotavljanju sredstev za tehnološke inovacije v sektorjih mednarodnega prometa. To je bila še ena ovira, ki je preprečevala napredek pogajanj. Še boljše pa je to - uganili ste - da lahko nekatere od teh možnosti doprinesejo k bistvenemu zmanjšanju emisij.
Z jasnim signalom iz Cancuna bi lahko ukrepe v okviru mednarodne organizacije za pomorski promet (IMO) operacionalizirali že v letu 2013. To je tudi leto, ko bo usahnilo t.i. hitro financiranje za države v razvoju. Odločitev tukaj v Cancunu bi lahko hitro financiranje nadomestila s pravimi, novimi in dodatnimi sredstvi. To bi bilo nekaj na kar bi lahko bili pogajalci ponosni, ko se bodo s taxiji vozili do letališča v Cancunu.
Kot ugotavlja Ban Ki Moon-ova skupina, ki se ukvarja s financiranjem podnebnega ukrepanja, en sam vir sredstev ne bo zagotovil obljubljenih 100 milijard dolarjev do leta 2020. Potrebna bodo tudi bistvena javna sredstva razvitih držav, in sredstva iz mednarodnega prometa bi morala biti del vsakega paketa financiranja.
Jasen signal za ICAO in IMO tukaj v Cancunu ne bo pomagal zgolj zakrpati finančne luknje, temveč tudi zagotoviti okoljsko doslednost in stabilizacijo podnebja.
Brazilija dosegla, kar druge države zgolj obljubljajo
Cancun, 1. december 2010 – Na srečanjih podnebnih pogajalcev se veliko govori o tem, kaj bodo države obljubile, kaj predlagale, k čemu se bodo zavezale ali kako drugače povedale, da bodo nekaj naredile. Veliko bolj poredko pa slišimo, kaj države v resnici dosegajo v boju proti podnebnim spremembam. Zato so bile nevladne organizacije vesele današnje objave, da je Brazilija zmanjšala deforestacijo na rekordno raven. Zmanjšanje deforestacije v amazonskem deževnem gozdu iz 27.000 km2 v letu 2004 na manj kot 6.500 km2 v letošnjem letu je dejansko največje zmanjšanje emisij s strani katerekoli države, kjerkoli na planetu.
Po izračunih nevladne organizacije Union of Concernes Scientists je Brazilija v zadnjih petih letih dosegla znižanje emisij za 870 milijonov ton na leto, glede na povprečje med 1996 – 2005, ki služi kot referenčna raven. Kako veliko zmanjšanje je to? Npr. EU bi s predlaganim 20 % ciljem zmanjšanja emisij do leta 2020 dosegla nekaj manj kot 850 milijonov ton znižanj, 17 % cilj ZDA (glede na leto 2005) pa okoli 1200 miljonov ton. Tako je Brazilija – tropska država v razvoju - že dosegla to, kar največje industrijske sile obljubljajo do leta 2020.
Ta napredek, ki ni posledica zgolj vladnih politik, temveč tudi močnega in nenehnega pritiska brazilske civilne družbe, poudarja potrebo po ambiciozni odločitvi o varstvu gozdov v Cancunu. Hkrati bogate države opominja, da je čas, da od obljub preidejo k dejanjem. Če lahko Brazilija drastično zmanjša emisije, jih lahko tudi bogate države.
Po izračunih nevladne organizacije Union of Concernes Scientists je Brazilija v zadnjih petih letih dosegla znižanje emisij za 870 milijonov ton na leto, glede na povprečje med 1996 – 2005, ki služi kot referenčna raven. Kako veliko zmanjšanje je to? Npr. EU bi s predlaganim 20 % ciljem zmanjšanja emisij do leta 2020 dosegla nekaj manj kot 850 milijonov ton znižanj, 17 % cilj ZDA (glede na leto 2005) pa okoli 1200 miljonov ton. Tako je Brazilija – tropska država v razvoju - že dosegla to, kar največje industrijske sile obljubljajo do leta 2020.
Ta napredek, ki ni posledica zgolj vladnih politik, temveč tudi močnega in nenehnega pritiska brazilske civilne družbe, poudarja potrebo po ambiciozni odločitvi o varstvu gozdov v Cancunu. Hkrati bogate države opominja, da je čas, da od obljub preidejo k dejanjem. Če lahko Brazilija drastično zmanjša emisije, jih lahko tudi bogate države.
sreda, 1. december 2010
Kaj pa pravna oblika podnebnega dogovora?
Cancun, 1. december 2010 – Danes se v Cancunu pričakuje razprava o številnih predlogih za nov pravno zavezujoč instrument v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja ter o predlaganih amandmajih h Kjotskemu protokolu.
V lanskem letu so ta vprašanja v pogajanjih povzročila precej vznemirjanja. Vendar so po neuspehu v Koebenhavnu imele države celo leto časa, da razmislijo o predlaganih rešitvah. To leto je bilo tudi leto, ko so podnebne spremembe večkrat pokazale svojo moč – poplave v Pakistanu, gozdni požari v Rusiji, plazovi na Kitajskem, škoda povzročena z orkani na Karibskih otokih,...
Skrajni čas je za resno razpravo o podnebnem ukrepanju in za odprto in transparentno razpravo o predlaganih rešitvah.
Čeprav se nevladne organizacije zavedamo, da tukaj v Cancunu ne bo sprejet pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč dogovor, kljub temu menimo, da je čas, da se ponovno potrdi, da je tak dogovor cilj pogajanj. Napredek v smeri odločitve o pravni obliki dogovora je možen, potreben in bo omogočil bolj učinkovita pogajanja do naslednje podnebne konference v Južni Afriki.
V lanskem letu so ta vprašanja v pogajanjih povzročila precej vznemirjanja. Vendar so po neuspehu v Koebenhavnu imele države celo leto časa, da razmislijo o predlaganih rešitvah. To leto je bilo tudi leto, ko so podnebne spremembe večkrat pokazale svojo moč – poplave v Pakistanu, gozdni požari v Rusiji, plazovi na Kitajskem, škoda povzročena z orkani na Karibskih otokih,...
Skrajni čas je za resno razpravo o podnebnem ukrepanju in za odprto in transparentno razpravo o predlaganih rešitvah.
Čeprav se nevladne organizacije zavedamo, da tukaj v Cancunu ne bo sprejet pravičen, ambiciozen in pravno zavezujoč dogovor, kljub temu menimo, da je čas, da se ponovno potrdi, da je tak dogovor cilj pogajanj. Napredek v smeri odločitve o pravni obliki dogovora je možen, potreben in bo omogočil bolj učinkovita pogajanja do naslednje podnebne konference v Južni Afriki.
Japonska – fosil drugega dneva
Cancun, 1. december 2010 - Včeraj je naslov “fosil dneva” prejela Japonska. Ko je leadership najbolj potreben, je država, v kateri je rojen Kjotski protokol, podala destruktivno izjavo. Na plenarnem zasedanju pogajalske skupine za Kjotski protokol (AWG KP) je dejansko zavrnila drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola z izjavo: “Japonska ne bo sprejela cilja zmanjšanja emisij v okviru Kjotskega protokola pod nobenim pogojem in pod nobeno okoliščino.” Agresivno zavračanje prihodnosti protokola je razburilo številne države in ustvarilo nekonstruktivno vzdušje. Tokratna pogajanja naj bi bila namenjena ponovnemu vzpostavljanju zaupanja med državami, zato je bila poteza Japonske nadvse nedobrodošla.
EU o izpolnjevanju zavez o hitrem financiranju za podnebno ukrepanje v državah v razvoju
Cancun, 30. november 2010 – EU je danes na posebnem dogodku udeležencem konference (ponovno) predstavila napredek pri izpolnjevanju zaveze o zagotavljanju hitrega financiranja za države v razvoju. Spomnimo: v Koebenhavnu decembra lani je EU obljubila, da bo med leti 2010 – 2012 za podnebno ukrepanje v državah v razvoju namenila 7,2 milijarde EUR novih in dodatnih sredstev.
Pričakovano je dogodek vzbudil veliko zanimanja, tako s strani držav v razvoju, ki bodo/so prejemnice obljubljenih sredstev, kot tudi nevladnih organizacij.
Ko so predstavniki EU predstavljali poročilo, ki ugotavlja, da je EU v letu 2010 uspela za podnebno ukrepanje v državah v razvoju nameniti že 2,2 milijarde EUR, so upali, da bodo naredili dober vtis na prisotne. Mimogrede so poudarili tudi, da je EU največja donatorka uradne razvojne pomoči.
Prav je, da povemo, da so udeleženci dogodka, tudi nevladne organizacije, EU pohvalile za trud pri zagotavljanju večje transparentnosti v zvezi z zagotovljenimi sredstvi (namen, za katere se denar porablja; način zagotavljanja sredstev po posameznih državah članicah itn.). A moramo poročati tudi o kritikah – upravičeno je bila EU deležna kritik, da denar, ki ga predstavlja kot t.i. hitro financiranje, ni nov in dodaten, temveč gre v večjem delu le za prikazovanje uradne razvojne pomoči kot podnebnega financiranja. (Če ste se zgoraj spraševali, kaj ima razvojna pomoč skupnega s financiranjem podnebnega ukrepanja...). Prav tako je bilo opaženo, da je več kot polovica sredstev zagotovljenih v obliki posojil, kar je težko označiti kot pomoč, ki so jo države v razvoju pričakovale na podlagi Koebenhavenskega dogovora.
Še en dogodek več o naporih EU pri zagotavljanju hitrega financiranja torej ni bistveno spremenil vtisa javnosti, da EU v resnici ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala. Namig za EU: problem je v podanih informacijah, ne v številu predstavitev.
Na dogodku se je z brošuro predstavila tudi Slovenija. Povemo lahko, da je brošura sicer lična, a nam da bolj malo informacij o izpolnjevanju slovenskih obljub. Le zakaj, le zakaj...?
Pričakovano je dogodek vzbudil veliko zanimanja, tako s strani držav v razvoju, ki bodo/so prejemnice obljubljenih sredstev, kot tudi nevladnih organizacij.
Ko so predstavniki EU predstavljali poročilo, ki ugotavlja, da je EU v letu 2010 uspela za podnebno ukrepanje v državah v razvoju nameniti že 2,2 milijarde EUR, so upali, da bodo naredili dober vtis na prisotne. Mimogrede so poudarili tudi, da je EU največja donatorka uradne razvojne pomoči.
Prav je, da povemo, da so udeleženci dogodka, tudi nevladne organizacije, EU pohvalile za trud pri zagotavljanju večje transparentnosti v zvezi z zagotovljenimi sredstvi (namen, za katere se denar porablja; način zagotavljanja sredstev po posameznih državah članicah itn.). A moramo poročati tudi o kritikah – upravičeno je bila EU deležna kritik, da denar, ki ga predstavlja kot t.i. hitro financiranje, ni nov in dodaten, temveč gre v večjem delu le za prikazovanje uradne razvojne pomoči kot podnebnega financiranja. (Če ste se zgoraj spraševali, kaj ima razvojna pomoč skupnega s financiranjem podnebnega ukrepanja...). Prav tako je bilo opaženo, da je več kot polovica sredstev zagotovljenih v obliki posojil, kar je težko označiti kot pomoč, ki so jo države v razvoju pričakovale na podlagi Koebenhavenskega dogovora.
Še en dogodek več o naporih EU pri zagotavljanju hitrega financiranja torej ni bistveno spremenil vtisa javnosti, da EU v resnici ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala. Namig za EU: problem je v podanih informacijah, ne v številu predstavitev.
Na dogodku se je z brošuro predstavila tudi Slovenija. Povemo lahko, da je brošura sicer lična, a nam da bolj malo informacij o izpolnjevanju slovenskih obljub. Le zakaj, le zakaj...?
torek, 30. november 2010
Kanada – današnji fosil dneva
Cancun, 29. november 2010 – Na prvi dan pogajanj v Cancunu je vse nagrade 'fosil dneva'* pobrala Kanada. Neprestižno nagrado si je prislužila iz več razlogov...
Najprej zaradi celoletnih naporov, da ponovno prevzame naslov 'kolosalnega fosila' kot država, ki podaja namanj konstruktivne prispevke k pogajanjem. Januarja je Kanada odstopila od najavljenega šibkega cilja zmanjšanja emisij in sprejela še slabšega. Njen načrt dosege tega cilja je še vedno v pripravljanju. In kanadski novo postavljeni minister za okolje je John Baird, ki se ga podnebni pogajalci spominjajo kot edinega, ki je na Baliju (2007) nasprotoval na znanstvenih osnovah utemeljenim ciljem za razvite države.
Zdaj že veste, da Kanada nima načrta preprečevanja emisij. Ima pa načrt ukinjanja številnih drugih zadev, kot npr.: edinega večjega programa državne podpore za obnovljivo energijo; program financiranja ukrepov učinkovite rabe energije za lastnike stavb; financiranje kanadske fundacije za znanost o podnebju; brisanje podnebnih sprememb z agend srečanj G8 in G20 ter politik čistih goriv drugih držav. Interni vladni dokumenti, ki so bili objavljeni danes, razkrivajo, da si je Kanada prizadevala pokončati politiko ZDA o čistih gorivih, pri čemer je sodelovala z bushevo administracijo in Exxonom. Kdo potrebuje čista goriva, če ima take prijatelje? To je drugi razlog za prejem nocojšnje nagrade.
Nekateri morda mislite, da ameriški senat ni bil preveč v pomoč pri sprejemanju podnebne zakonodaje. Vendar ima Kanada senat v primerjavi s katerim je ameriški videti dober in to ne samo zato, ker ti senatorji niso voljeni. V Kanadi so konzervativni senatorji ustavili napreden zakon o podnebnih spremembah kar brez razprave, kar se ni zgodilo že vsaj 70 let. To je še tretji razlog za fosila.
Preprečitev sprejema napredne zakonodaje, ukinitev financiranja za čisto energijo in neobstoj načrta za doseganje ciljev zmanjšanja emisij - tako Kanada pogajanja začenja s precejšnjim vodstvom (v negativnem smislu).
*Nagrado “Fossil of the day” podeljujejo nevladne organizacije državam, ki najbolj otežujejo napredek pogajanj.
Najprej zaradi celoletnih naporov, da ponovno prevzame naslov 'kolosalnega fosila' kot država, ki podaja namanj konstruktivne prispevke k pogajanjem. Januarja je Kanada odstopila od najavljenega šibkega cilja zmanjšanja emisij in sprejela še slabšega. Njen načrt dosege tega cilja je še vedno v pripravljanju. In kanadski novo postavljeni minister za okolje je John Baird, ki se ga podnebni pogajalci spominjajo kot edinega, ki je na Baliju (2007) nasprotoval na znanstvenih osnovah utemeljenim ciljem za razvite države.
Zdaj že veste, da Kanada nima načrta preprečevanja emisij. Ima pa načrt ukinjanja številnih drugih zadev, kot npr.: edinega večjega programa državne podpore za obnovljivo energijo; program financiranja ukrepov učinkovite rabe energije za lastnike stavb; financiranje kanadske fundacije za znanost o podnebju; brisanje podnebnih sprememb z agend srečanj G8 in G20 ter politik čistih goriv drugih držav. Interni vladni dokumenti, ki so bili objavljeni danes, razkrivajo, da si je Kanada prizadevala pokončati politiko ZDA o čistih gorivih, pri čemer je sodelovala z bushevo administracijo in Exxonom. Kdo potrebuje čista goriva, če ima take prijatelje? To je drugi razlog za prejem nocojšnje nagrade.
Nekateri morda mislite, da ameriški senat ni bil preveč v pomoč pri sprejemanju podnebne zakonodaje. Vendar ima Kanada senat v primerjavi s katerim je ameriški videti dober in to ne samo zato, ker ti senatorji niso voljeni. V Kanadi so konzervativni senatorji ustavili napreden zakon o podnebnih spremembah kar brez razprave, kar se ni zgodilo že vsaj 70 let. To je še tretji razlog za fosila.
Preprečitev sprejema napredne zakonodaje, ukinitev financiranja za čisto energijo in neobstoj načrta za doseganje ciljev zmanjšanja emisij - tako Kanada pogajanja začenja s precejšnjim vodstvom (v negativnem smislu).
*Nagrado “Fossil of the day” podeljujejo nevladne organizacije državam, ki najbolj otežujejo napredek pogajanj.
ponedeljek, 29. november 2010
Začetne poteze
Cancun, 29. november 2010 – Pred nekaj urami so se s slovesno odtvoritvijo tukaj v Cancunu začela zadnja letošnja podnebna pogajanja. Nevladne organizacije želimo, da pogajanja prinesejo paket sklepov, ki bodo začrtali jasen okvir za podnebno ukrepanje. Takšen paket sklepov bi premaknil zadeve v smer pravno zavezujočega dogovora in pomenil pritisk na države, da svoje trenutno premalo ambiciozne cilje in zaveze zaostrijo. V Cancunu je potreben napredek v obeh tirih pogajanj (kjotski in konvencijski tir), tako na vsebinskih področjih (blaženje, prilagajanje, financiranje, REDD, prenos tehnologij) kot pri vprašanju pravne oblike dogovora. Potreben je tudi jasen procesni načrt pogajanj do Južne Afrike in naprej.
Nevladne organizacije posameznim državam predlagamo nekaj začetnih potez, ki bodo v pogajanja vnesle več konstruktivnosti, odprle pogajalski prostor in zagotovile potrebne rezultate, ki nas bodo postavili na pot do sprejema potrebnega globalnega podnebnega dogovora:
Nevladne organizacije podpirajo Združene države Amerike pri njihovem cilju, da se zagotovi več transparentnosti pri ciljih razvitih držav, vendar menimo, da mora biti ta transparentnost zagotovljena tako pri ciljih zmanjšanja emisij kot pri ciljih finančne podpore. Tako bi morale ZDA namesto pritiska na druge države povečati transparentnost svojih ukrepov – z jasno izjavo, da transparentnost za vse vključuje tudi ZDA, bi sprejem uravnoteženega paketa sklepov v Cancunu postal veliko bolj verjeten.
Nevladne organizacije od EU pričakujemo, da bo veliko bolj jasno zagovarjala potrebo po drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, da bi tako skozi konstruktiven dialog med razvitimi in državami v razvoju lahko bil dosežen pravno zavezujoč dogovor v obeh pogajalskih tirih. Nadaljno podporo Kjotskemu protokolu lahko EU pokaže z odpravo 'lukenj' v svojem stališču o rabi ponorov in presežka dodeljenih enot. Te koristne poteze v okviru kjotskega protokola pa lahko EU zapečati še z vodilno vlogo pri ustanavljanju podnebnega sklada.
Kitajska bi morala v pogajanjih prevzeti bolj progresivno vlogo, namesto da neprestano zgolj reagira na provokacije. Na ta način lahko Kitajska gradi na domačih uspehih pri nizkoogljičnem razvoju in rabi čiste energije.
Menimo, da navedene poteze niso pretirane in bi lahko ustvarile prostor v katerem so vsi zmagovalci. O upoštevanju naših namigov s strani izpostavljenih držav bomo poročali v nadaljevanju.
Nevladne organizacije posameznim državam predlagamo nekaj začetnih potez, ki bodo v pogajanja vnesle več konstruktivnosti, odprle pogajalski prostor in zagotovile potrebne rezultate, ki nas bodo postavili na pot do sprejema potrebnega globalnega podnebnega dogovora:
Nevladne organizacije podpirajo Združene države Amerike pri njihovem cilju, da se zagotovi več transparentnosti pri ciljih razvitih držav, vendar menimo, da mora biti ta transparentnost zagotovljena tako pri ciljih zmanjšanja emisij kot pri ciljih finančne podpore. Tako bi morale ZDA namesto pritiska na druge države povečati transparentnost svojih ukrepov – z jasno izjavo, da transparentnost za vse vključuje tudi ZDA, bi sprejem uravnoteženega paketa sklepov v Cancunu postal veliko bolj verjeten.
Nevladne organizacije od EU pričakujemo, da bo veliko bolj jasno zagovarjala potrebo po drugem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, da bi tako skozi konstruktiven dialog med razvitimi in državami v razvoju lahko bil dosežen pravno zavezujoč dogovor v obeh pogajalskih tirih. Nadaljno podporo Kjotskemu protokolu lahko EU pokaže z odpravo 'lukenj' v svojem stališču o rabi ponorov in presežka dodeljenih enot. Te koristne poteze v okviru kjotskega protokola pa lahko EU zapečati še z vodilno vlogo pri ustanavljanju podnebnega sklada.
Kitajska bi morala v pogajanjih prevzeti bolj progresivno vlogo, namesto da neprestano zgolj reagira na provokacije. Na ta način lahko Kitajska gradi na domačih uspehih pri nizkoogljičnem razvoju in rabi čiste energije.
Menimo, da navedene poteze niso pretirane in bi lahko ustvarile prostor v katerem so vsi zmagovalci. O upoštevanju naših namigov s strani izpostavljenih držav bomo poročali v nadaljevanju.
sobota, 7. avgust 2010
Napredek brez hitrosti
Bonn, 7. avgust 2010 – Na tokratnem zasedanju so pogajanja za odtenek napredovala. Države so se v skupinah lotevale besedila o posameznih tematikah. Medtem, ko je bilo nekaj dobrih in koristnih premikov za nadgradnjo besedila v tehničnem smislu, se nevladne organizacije kljub temu sprašujejo, koliko si države resnično želijo napredka.
Na žalost je bilo prizadevanja za kompromise v Bonnu težko zaslediti. Po mesecih naporov, da bi pogajalsko besedilo zreducirali na bolj obvladljivo dolžino, so bili glavni elementi besedila tukaj ponovno napihnjeni.
Kakovost, ne količina, je pomembna. Besedilo naj bi premoščalo bistvena odprta vprašanja in ne polariziralo stališč. Imamo občutek, da smo spet pri receptu za še en Koebenhaven. Nevladne organizacije pogajalcem dajemo za tokratno zasedanje negativno oceno.
Vseeno je prav, da omenimo področja, kjer je napredek le bil narejen. Pozitivni premiki so se zgodili na področju hitrega financiranja za države v razvoju, v smislu povečevanja transparentnosti. Prav tako razprave o institucijah na področju tehnologij nakazujejo na povezavo s tehnološkim mehanizmov, kar v dosedanjih pogajanjih ni bilo doseženo.
Delavnica o ciljih razvitih držav je jasno pokazala, da je razkorak med obljubljenimi cilji in potrebnim zmanjšanjem emisij ogromen. Države se zdaj prav tako zavedajo možnosti razkoraka med prvim in drugim ciljnim obdobjem Kjotskega protokola in začenjajo razmišljati o rešitvah.
Za pogajanja na Kitajskem v začetku oktobra, si nevladne organizacije želimo več konstruktivnosti. Slišati želimo ponudbe, ne zahtev. Konec koncev je namen pogajanj rešiti podnebje!
Na žalost je bilo prizadevanja za kompromise v Bonnu težko zaslediti. Po mesecih naporov, da bi pogajalsko besedilo zreducirali na bolj obvladljivo dolžino, so bili glavni elementi besedila tukaj ponovno napihnjeni.
Kakovost, ne količina, je pomembna. Besedilo naj bi premoščalo bistvena odprta vprašanja in ne polariziralo stališč. Imamo občutek, da smo spet pri receptu za še en Koebenhaven. Nevladne organizacije pogajalcem dajemo za tokratno zasedanje negativno oceno.
Vseeno je prav, da omenimo področja, kjer je napredek le bil narejen. Pozitivni premiki so se zgodili na področju hitrega financiranja za države v razvoju, v smislu povečevanja transparentnosti. Prav tako razprave o institucijah na področju tehnologij nakazujejo na povezavo s tehnološkim mehanizmov, kar v dosedanjih pogajanjih ni bilo doseženo.
Delavnica o ciljih razvitih držav je jasno pokazala, da je razkorak med obljubljenimi cilji in potrebnim zmanjšanjem emisij ogromen. Države se zdaj prav tako zavedajo možnosti razkoraka med prvim in drugim ciljnim obdobjem Kjotskega protokola in začenjajo razmišljati o rešitvah.
Za pogajanja na Kitajskem v začetku oktobra, si nevladne organizacije želimo več konstruktivnosti. Slišati želimo ponudbe, ne zahtev. Konec koncev je namen pogajanj rešiti podnebje!
torek, 3. avgust 2010
Podnebni pogajalci nazaj v Bonnu
Bonn, 2. avgust 2010 – Med 2. in 6. avgustom bodo v Bonnu potekala že trejla letošnja pogajanja o globalnem podnebnem dogovoru.
Pogajanja, ki so konec maja in v začetku junija potekala prav tako v Bonnu, so skozi pozitiven in konstruktiven pristop ponovno pridobila v Koebenhavnu izgubljeni focus in zagon. Čeprav so države občasno še ponavljale že dobro znana stališča, so kljub temu podale dovolj konstruktivnih komentarjev, da je bil ob koncu zabeležen napredk na nekaterih področjih, med drugim tudi o vprašanju financiranja podnebnega ukrepanja v državah v razvoju.
Kljub temu, da torej države tokratna pogajanja začenjajo z občutkom o napredku, se moramo zavedati, da je do podnebne konference v Mehiki, ki bo letos decembra, ostalo le še dva tedna pogajalskega časa. Če želimo v Mehiki doseči dogovor o katerem od pomebnih vprašanj, potem je čas, da se dokumentacija, ki je nastala skozi dosedanja pogajanja spremeni v pravo pogajalsko besedilo ter da se pogajanja o tem besedilu začnejo še ta teden.
Medtem, ko nevladne organizacije na tokratnem zasedanju vidimo možnost za pomemben korak naprej do decembrske podnebne konference, sta dejanska hitrost pogajanj in skupna raven ambicioznosti še naprej razloga za zaskrbljenost. Namesto, da bi države naslovile razkorak med ponujenimi cilji zmanjšanj emisij v Koebenhavnu in zahtevami znanosti, nekatere države celo odstopajo od že sprejetih zavez.
Nevladne organizacije še enkrat poudarjamo: potrebno je povečati ambicije in zagotoviti, da bo končni rezultat pogajanj uravnotežen, pravičen in ambiciozen.
Pogajanja, ki so konec maja in v začetku junija potekala prav tako v Bonnu, so skozi pozitiven in konstruktiven pristop ponovno pridobila v Koebenhavnu izgubljeni focus in zagon. Čeprav so države občasno še ponavljale že dobro znana stališča, so kljub temu podale dovolj konstruktivnih komentarjev, da je bil ob koncu zabeležen napredk na nekaterih področjih, med drugim tudi o vprašanju financiranja podnebnega ukrepanja v državah v razvoju.
Kljub temu, da torej države tokratna pogajanja začenjajo z občutkom o napredku, se moramo zavedati, da je do podnebne konference v Mehiki, ki bo letos decembra, ostalo le še dva tedna pogajalskega časa. Če želimo v Mehiki doseči dogovor o katerem od pomebnih vprašanj, potem je čas, da se dokumentacija, ki je nastala skozi dosedanja pogajanja spremeni v pravo pogajalsko besedilo ter da se pogajanja o tem besedilu začnejo še ta teden.
Medtem, ko nevladne organizacije na tokratnem zasedanju vidimo možnost za pomemben korak naprej do decembrske podnebne konference, sta dejanska hitrost pogajanj in skupna raven ambicioznosti še naprej razloga za zaskrbljenost. Namesto, da bi države naslovile razkorak med ponujenimi cilji zmanjšanj emisij v Koebenhavnu in zahtevami znanosti, nekatere države celo odstopajo od že sprejetih zavez.
Nevladne organizacije še enkrat poudarjamo: potrebno je povečati ambicije in zagotoviti, da bo končni rezultat pogajanj uravnotežen, pravičen in ambiciozen.
četrtek, 10. junij 2010
Saudska Arabija proti malim otoškim državam
Bonn, 10. junij 2010 - Ko se pogovarjamo o tako resni temi, kot je preživetje narodov, bi pričakovali, da se bodo vse vlade sposobne o tem pogajati resno in v dobri veri. Da smo v zmoti, smo ugotovili včeraj zvečer, ko celo dogovor o tehničnem poročilu o potencialnih scenarijih, povezanih z omejitvijo dviga temperature pri 1,5 C, zaradi Savdske Arabije ni dobil podpore.
V večerni razpravi je Savdska Arabija predlagala, da lahko ranljive države kar z uporabo Googla pridobijo informacije o znanstvenih ugotovitvah, povezanih z njihovim obstojem. Bili so tudi mnenja, da priprava povzetka zadnjih znanstvenih študij presega zmožnosti sekretariata podnebne konvencije. Kot zadnjo bilko so za blokiranje pogajanj uporabili proceduralne zadeve.
Glede na to, da se je Savdska Arabija v začetku tedna strinjala s takim poročilom, če ta naslovi tudi vprašanje možnih posledic zmanjševanja emisij v razvitih državah na države v razvoju, lahko njihovo početje označimo za nesmiselno.
Številne države (tiste, ki izvažajo riž, kakao, paradižnike, premog, nafto, različne izdelke itn) so zaradi potencialnih posledic ukrepanja v razvitih država resnično zaskrbljene, a kljub temu želijo, da se ustvari prostor za razpravo o posledicah podnebnih sprememb, na katere so najbolj ranljive.
Nedavne znanstvene ugotovitve so alarmantne: omejitev dviga temperature pri 2 C morda ne zagotavlja preživetja malih otoških držav. Google je že zanimiv, vendar mora vsak odločevalec vedeti, da je med 'iskanjem' in 'oceno' velika razlika.
sreda, 9. junij 2010
LULUCF slovarček
Bonn, 9. junij 2010 - Na tem blogu že večkrat omenjeni problemi z določanjem pravil upoštevanja ponorov za doseganje ciljev zmanjšanja emisij se nadaljujejo tudi tokrat. Področje, za katero pogajalci uporabljajo kratico LULUCF (land use, land use change and forestry = raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo), je za okoljsko integriteto sprejetega dogovora in ciljev izjemno pomembno. Nevladne organizacije pa žal opažamo, da je okoljska integriteta pravil LULUCF za veliko število držav očitno nepomembna.
Nevladne organizacije prav tako opažamo, da vseh čudes LULUCF-a veliko ljudi/pogajalcev niti ne razume, zaradi izjemno tehničnega žargona, ki se uporablja v pogajanjih. Zato tokrat objavljamo kratek slovarček (angleško – slovenski) in upamo, da bo pomagal proces premakniti naprej – v pravo smer.
Forest management: sečnja
Sustainable forest management: predvsem sečnja
Harvesting: sečnja
Temporarily destocked: posekan (ponavadi posekan naravni gozd)
Age class structure: starost gozda
Wrong age class structure: stara drevesa = potrebujejo sečnjo
Conversion: sekanje naravnega biotsko raznovrstnega gozda, ki zadržuje veliko ogljika in njegovo nadomeščanje z biotsko neraznovrstnim gozdom, ki zadržuje malo ogljika; in to brez kazni (glej tudi 'temporarily destocked', 'empty forest', 'displaced local and indigenous people' in Australija).
Unique national circumstances: mora sekati (pogosto mišljeno, da velja samo za Novo Zelandijo, vendar se lahko uporabi za vsako državo, ki želi sekati)
Forward looking baseline: način skrivanja emisij, ki nastanejo zaradi sečnje (glej tudi Kanada in drugi)
Bar with a band zero: način skrivanja emisij, ki nastanejo zaradi sečnje (glej tudi Rusija)
Incentive: nekaznovanje nastanka emisij zaradi sečnje in/ali dovoliti, da se jih skrije; kot v 'dajte nam spodbudo (incentive) in zavezali se bomo k strožjim ciljem zmanjšanja emisij'
Voluntary: če bi morda imeli visoke emisije zaradi sečnje, se lahko odločite, da ne boste nikomur povedali
Cap: izraz, ki ga uporablja skupina G77 in Kitajska, a ga razvite države ne razumejo
Harvested wood products: majhna šala gozdne industrije
Nevladne organizacije prav tako opažamo, da vseh čudes LULUCF-a veliko ljudi/pogajalcev niti ne razume, zaradi izjemno tehničnega žargona, ki se uporablja v pogajanjih. Zato tokrat objavljamo kratek slovarček (angleško – slovenski) in upamo, da bo pomagal proces premakniti naprej – v pravo smer.
Forest management: sečnja
Sustainable forest management: predvsem sečnja
Harvesting: sečnja
Temporarily destocked: posekan (ponavadi posekan naravni gozd)
Age class structure: starost gozda
Wrong age class structure: stara drevesa = potrebujejo sečnjo
Conversion: sekanje naravnega biotsko raznovrstnega gozda, ki zadržuje veliko ogljika in njegovo nadomeščanje z biotsko neraznovrstnim gozdom, ki zadržuje malo ogljika; in to brez kazni (glej tudi 'temporarily destocked', 'empty forest', 'displaced local and indigenous people' in Australija).
Unique national circumstances: mora sekati (pogosto mišljeno, da velja samo za Novo Zelandijo, vendar se lahko uporabi za vsako državo, ki želi sekati)
Forward looking baseline: način skrivanja emisij, ki nastanejo zaradi sečnje (glej tudi Kanada in drugi)
Bar with a band zero: način skrivanja emisij, ki nastanejo zaradi sečnje (glej tudi Rusija)
Incentive: nekaznovanje nastanka emisij zaradi sečnje in/ali dovoliti, da se jih skrije; kot v 'dajte nam spodbudo (incentive) in zavezali se bomo k strožjim ciljem zmanjšanja emisij'
Voluntary: če bi morda imeli visoke emisije zaradi sečnje, se lahko odločite, da ne boste nikomur povedali
Cap: izraz, ki ga uporablja skupina G77 in Kitajska, a ga razvite države ne razumejo
Harvested wood products: majhna šala gozdne industrije
ponedeljek, 7. junij 2010
Pogajanja v znamenju svetovnega prvenstva v nogometu
Bonn, 7. junij 2010 – Na začetku drugega tedna tokratnih pogajanj žal ne moremo poročati niti o vidnem napredku, niti o vidnih prizadevanjih držav za hitro reševanje odprtih vprašanj. Kljub temu lahko rečemo, da je vzdušje med pogajalci dobro – s tem mislimo, da drug do drugega niso nestrpni ali nesramni. Pogajanja se odvijajo v mirnem ozračju, pomembnih sprememb v stališčih nismo zaznali.
Se pa med pogajalci čuti napetost pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu – skozi podajanje primerov in pojasnil v nogometnem žargonu. Nevladne organizacije upamo, da se bodo v drugem tednu zadeve le premaknile v želeno smer – t.j. da pade kakšen gol, ki nas bo pripeljal bliže do velikega 'igrišča' v Cancunu decembra letos.
Se pa med pogajalci čuti napetost pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu – skozi podajanje primerov in pojasnil v nogometnem žargonu. Nevladne organizacije upamo, da se bodo v drugem tednu zadeve le premaknile v želeno smer – t.j. da pade kakšen gol, ki nas bo pripeljal bliže do velikega 'igrišča' v Cancunu decembra letos.
petek, 4. junij 2010
Poročilo o izpolnjevanju obljube EU o hitrem financiranju
Bonn, 4. junij 2010 – Včeraj je Evropska unija na posebnem dogodku predstavila napredek pri zagotavljanju obljubljenega hitrega financiranja za države v razvoju. EU je decembra lani v Koebenhavnu obljubila, da bo v letih 2010 – 2012 zagotovila 7, 2 milijard evrov novega in dodatnega denarja za podporo državam v razvoju pri zmanjševanju emisij in prilagajanju na podnebne spremembe. V letošnjem letu naj bi zagotovila 1/3 tega denarja, t.j. 2,4 milijard. Včerajšnja predstavitev napredka je pokazala, da najpomembnejši pogoj dogovora o hitrem financiranju – nova in dodatna sredstva – s strani EU ne bo upoštevan.
Čeprav nevladne organizacije pozdravljamo prizadevanja EU, da izpolni svojo obljubo, bi lahko pomanjkanje transparentnosti v predstavljenem poročilu o napredku povzročilo nova nezaupanja v tem občutljivem obdobju pogajanj.
Predstavniki EU, ki so sodelovali na predstavitvi, namreč niso želeli jasno razkriti virov zbranih sredstev, kar potrjuje domneve nevladnih organizacij, da je večina sredstev zgolj recikliranih starih obljub (med drugim tudi obljub o zagotavljanju uradne razvojne pomoči za doseganje milejniskih razvojnih ciljev). Ta nejasnost s strani EU frustrira države v razvoju, še posebej tiste, ki so se hitro pridružile Koebenhavenskemu dogovoru v upanju, da bodo iz tega dogovora nekaj dobile.
Nevladne organizacije vztrajamo, da je transparentnost EU o zavezah za hitro financiranje nujna in pozivajo vse države članice, da zagotovijo informacije o višini in virih sredstev. Le na tej podlagi lahko res razpravljamo o dodatnosti zagotovljenega denarja.
Čeprav nevladne organizacije pozdravljamo prizadevanja EU, da izpolni svojo obljubo, bi lahko pomanjkanje transparentnosti v predstavljenem poročilu o napredku povzročilo nova nezaupanja v tem občutljivem obdobju pogajanj.
Predstavniki EU, ki so sodelovali na predstavitvi, namreč niso želeli jasno razkriti virov zbranih sredstev, kar potrjuje domneve nevladnih organizacij, da je večina sredstev zgolj recikliranih starih obljub (med drugim tudi obljub o zagotavljanju uradne razvojne pomoči za doseganje milejniskih razvojnih ciljev). Ta nejasnost s strani EU frustrira države v razvoju, še posebej tiste, ki so se hitro pridružile Koebenhavenskemu dogovoru v upanju, da bodo iz tega dogovora nekaj dobile.
Nevladne organizacije vztrajamo, da je transparentnost EU o zavezah za hitro financiranje nujna in pozivajo vse države članice, da zagotovijo informacije o višini in virih sredstev. Le na tej podlagi lahko res razpravljamo o dodatnosti zagotovljenega denarja.
sreda, 2. junij 2010
Kako preprečiti ‘COP-FLOP’ v Cancunu
Bonn, 2. junij 2010 – Nevladne organizacije pozdravljajo včerajšnjo izjavo Tuvaluja, ki je izpostavila nizko raven ambicioznost držav iz skupine 'Umbrella Group'* in opozorila na možnost še enega COP-FLOP-a decembra v Cancunu (Mehika). Tuvalu je s tem opozoril na potrebo po večji ambicioznosti razvitih držav skozi zaveze o zmanjšanju njihovih emisij.
Od držav iz skupine Umbrella Group se pričakuje veliko več kot zgolj seznam področij, na katerih je v Cancunu potreben napredek in ki na nek način na strani pušča cilje zmanjšanja emisij za razvite države. Tudi če dobijo svoj 'vseobsegajoč' dogovor in umaknejo vse pogoje, so cilji, ki jih te države ponujajo v tem trenutku (razen Norveške in Japonske), bistveno premalo ambiciozni. Nevladne organizacije se zopet sprašujemo, če niso morda države skupine Umbrella Group na nekih drugih pogajanjih - v okviru Kjotskega protokola so namreč povedale, da so zadovoljne z napredkom. Ali to zdaj pomeni, da so končno pripravljene sprejeti potrebne zaveze o zmanjšanju emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola?
Za konec pa, preden EU postane preveč samozavestna - nevladne organizacije želimo evropske pogajalce spomniti, da je recesija znižala stroške doseganja 30 % cilja zmanjšanja emisij za EU na približno enako raven, ki je prej veljala za cilj 20 % ter da je EU že v letu 2009 dosegla 14 % zmanjšanje emisij glede na leto 1990. Zaveza o 30 % cilju bi bila močan signal vodilne vloge EU v pogajanjih.
*Umbrella Group vključuje Avstralijo, Kanado, Islandijo, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Rusijo in ZDA
Od držav iz skupine Umbrella Group se pričakuje veliko več kot zgolj seznam področij, na katerih je v Cancunu potreben napredek in ki na nek način na strani pušča cilje zmanjšanja emisij za razvite države. Tudi če dobijo svoj 'vseobsegajoč' dogovor in umaknejo vse pogoje, so cilji, ki jih te države ponujajo v tem trenutku (razen Norveške in Japonske), bistveno premalo ambiciozni. Nevladne organizacije se zopet sprašujemo, če niso morda države skupine Umbrella Group na nekih drugih pogajanjih - v okviru Kjotskega protokola so namreč povedale, da so zadovoljne z napredkom. Ali to zdaj pomeni, da so končno pripravljene sprejeti potrebne zaveze o zmanjšanju emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola?
Za konec pa, preden EU postane preveč samozavestna - nevladne organizacije želimo evropske pogajalce spomniti, da je recesija znižala stroške doseganja 30 % cilja zmanjšanja emisij za EU na približno enako raven, ki je prej veljala za cilj 20 % ter da je EU že v letu 2009 dosegla 14 % zmanjšanje emisij glede na leto 1990. Zaveza o 30 % cilju bi bila močan signal vodilne vloge EU v pogajanjih.
*Umbrella Group vključuje Avstralijo, Kanado, Islandijo, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Rusijo in ZDA
torek, 1. junij 2010
Se lahko iz katastrofe kaj naučijo?
Bonn, 1. junij 2010 - Ko se tukaj v Bonnu nadaljujejo podnebna pogajanja, se ZDA ubadajo z največjo okoljsko katastrofo v svoji zgodovini. Katastrofo je povzročila nafta, ki je hkrati vodilni krivec za podnebne spremembe, ki jih tukaj zbrani želijo/mo omejiti.
Kar se je začelo kot eksplozija na naftni ploščadi, ki je ubila 11 ljudi, je zdaj preraslo v več kot mesec dni trajajoče izlivanje nafte v krhko, a zelo produktivno morsko okolje, ki zaposljuje in hrani tisoče ljudi in privablja turiste na svoje obale. Čas, morski tokovi in nepredvidljiva prihajajoča sezona tropskih neviht bodo podali končni račun katastrofe, a se že zdaj škode ocenjujejo v milijardah.
Nevladne organizacije se sprašujemo, ali se bodo ZDA iz te katastrofe kaj naučile in sprejele zakon o zmanjšanju emisij in zagotavljanju sredstev za podnebno ukrepanje? Bodo zdaj prepoznali koristi zaostritve svojega cilja zmanjšanja emisij?
Skoraj leto je že od sprejema podnebno – energetskega zakona v ameriškem spodnjem domu Kongresa in od takrat naprej nevladne organizacije čakamo, da bo ameriška administracija temu vprašanju namenila več pozornosti in poskrbela za sprejem zakona tudi v Senatu.
Katastofa ima svojo pozitivno stran: Američani se počasi začenjajo zavedati stroškov svoje odvisnosti od umazanih goriv in pritisk na predsednika Obamo za sprejem zakonodaje, ki bo spodbujala čisto energijo in zmanjšala emisije, se povečuje.
Kljub temu pa zadnja verzija zakona ne prinaša dobrih novic: poleg predloga o delitvi dobička med naftnimi podjetji in državami (ki bi še povečal pritisk za več offshore vrtanja), zadnja verzija namenja tudi bistveno manj denarja za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.
Če je predsednik Obama resnično predan reševanju podnebja, mora zagotoviti, da bo zakon sprejet ter da bo vseboval zadostna sredstva za države v razvoju (kot je bilo obljubljeno).
Kar se je začelo kot eksplozija na naftni ploščadi, ki je ubila 11 ljudi, je zdaj preraslo v več kot mesec dni trajajoče izlivanje nafte v krhko, a zelo produktivno morsko okolje, ki zaposljuje in hrani tisoče ljudi in privablja turiste na svoje obale. Čas, morski tokovi in nepredvidljiva prihajajoča sezona tropskih neviht bodo podali končni račun katastrofe, a se že zdaj škode ocenjujejo v milijardah.
Nevladne organizacije se sprašujemo, ali se bodo ZDA iz te katastrofe kaj naučile in sprejele zakon o zmanjšanju emisij in zagotavljanju sredstev za podnebno ukrepanje? Bodo zdaj prepoznali koristi zaostritve svojega cilja zmanjšanja emisij?
Skoraj leto je že od sprejema podnebno – energetskega zakona v ameriškem spodnjem domu Kongresa in od takrat naprej nevladne organizacije čakamo, da bo ameriška administracija temu vprašanju namenila več pozornosti in poskrbela za sprejem zakona tudi v Senatu.
Katastofa ima svojo pozitivno stran: Američani se počasi začenjajo zavedati stroškov svoje odvisnosti od umazanih goriv in pritisk na predsednika Obamo za sprejem zakonodaje, ki bo spodbujala čisto energijo in zmanjšala emisije, se povečuje.
Kljub temu pa zadnja verzija zakona ne prinaša dobrih novic: poleg predloga o delitvi dobička med naftnimi podjetji in državami (ki bi še povečal pritisk za več offshore vrtanja), zadnja verzija namenja tudi bistveno manj denarja za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.
Če je predsednik Obama resnično predan reševanju podnebja, mora zagotoviti, da bo zakon sprejet ter da bo vseboval zadostna sredstva za države v razvoju (kot je bilo obljubljeno).
Pričakovanja nevladnih organizacij v Bonnu: naslavljanje 'gigatonske luknje'
1. junij 2010 – Nevladne organizacije smo resno zaskrbljene nad hitrim približevanjem nevarnih podnebnih sprememb. Krivdo za takšno stanje v veliki meri pripisujemo pomanjkanju ambicioznosti in neukrepanju bogatih držav. Današnji življenski slog bo porabil celoten ogljični proračun hitro po letu 2020. Zato so potrebne rešitve, ki bodo preprečile podnebno katastrofo. Čas je, da se seznanimo s t.i. gigatonsko luknjo – t.j. razkorakom med ponujenimi cilji zmanjšanja emisij v Koebenhavnu in realistično potjo do zmanjšanja emisij, ki bo globalno segrevanje omejila pod nevarni 2 C glede na predindustrijsko raven.
Trenutno predlagana znižanja emisij nas vodijo do dviga temperature za vsaj 3 do 4 C. To lahko povzroči izginotje držav, ekosistemov in vrst. Zato se morajo države s to gigatonsko luknjo resno spopasti.
Nevladne organizacije predlagamo, da se države tukaj v Bonnu dogovorijo o organizaciji delavnice na naslednjem zasedanju pogajalcev, kjer se bodo seznanile z obsežnostjo problema ter o korakih, ki so potrebni za njegovo naslavljanje.
Hkrati izpostavljamo, da realnost podnebnih sprememb zahteva ukrepanje, ne novih poročevalskih/računovodskih trikov. S tem mislimo na okoljsko dvomljive rešitve, ki so vgrajene v Kjotski protokol: pravila upoštevanja ponorov, možnost rabe ogljično izravnalnih kreditov z malo dodatne vrednosti, možnost prenosa neporabljenih dodeljenih enot v prihodnja obdobja. Za ta vprašanja so potrebne nove, okoljsko/podnebno sprejemljive rešitve.
Trenutno predlagana znižanja emisij nas vodijo do dviga temperature za vsaj 3 do 4 C. To lahko povzroči izginotje držav, ekosistemov in vrst. Zato se morajo države s to gigatonsko luknjo resno spopasti.
Nevladne organizacije predlagamo, da se države tukaj v Bonnu dogovorijo o organizaciji delavnice na naslednjem zasedanju pogajalcev, kjer se bodo seznanile z obsežnostjo problema ter o korakih, ki so potrebni za njegovo naslavljanje.
Hkrati izpostavljamo, da realnost podnebnih sprememb zahteva ukrepanje, ne novih poročevalskih/računovodskih trikov. S tem mislimo na okoljsko dvomljive rešitve, ki so vgrajene v Kjotski protokol: pravila upoštevanja ponorov, možnost rabe ogljično izravnalnih kreditov z malo dodatne vrednosti, možnost prenosa neporabljenih dodeljenih enot v prihodnja obdobja. Za ta vprašanja so potrebne nove, okoljsko/podnebno sprejemljive rešitve.
ponedeljek, 31. maj 2010
Naprej Evropa!
Bonn, 31. maj 2010 – Danes se v Bonnu odpira novo zasedanje podnebnih pogajalcev v okviru Združenih narodov, ki bodo nadaljevali delo, ki ni bilo dokončano na podnebni konferenci v Koebenhavnu, t.j. sprejem pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega podnebnega dogovora. Bolj zanimive teme se bodo odprle jutri, danes pa kratek komentar na svežo analizo Evropske komisije o prehodu iz 20 na 30 % cilj zmanjšanja emisij za EU.
EU v pogajanjih že dolgo ni predstavila nič novega, zato smo nevladne organizacije navdušene nad pravkar objavljeno analizo Evropske komisije, ki ugotavlja, da 30 % zmanjšanje emisij (glede na leto 1990) za EU ni le možno, temveč tudi lahko dosegljivo.
Nevladne organizacije sicer menimo, da zgolj 30 % zmanjšanje emisij za EU ne zadostuje, pa vendar...EU razmišlja o zaostritvi svojega cilja, kar je napredek. Čeprav ekonomska analiza Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih pozitivnih učinkov, je kljub temu zelo jasno, da ni razlogov, ki bi preprečevali nadgradnjo cilja. Če želi EU do sredine stoletja postati skoraj ničnoogljična družba, potem je vsaj 30 % cilj do leta 2020 potreben.
Dokument Evropske komisije vsebuje dejstva na podlagi katerih bodo države članice odločale ali bodo sprejele višje cilje ali ne. Ta odločitev bo (verjetno) sprejeta na septemberskem zasedanju Evropskega Sveta.
Nevladne organizacije od evropskih voditeljev vsekakor pričakujemo, da dobro preberejo dokument – številke v dokumentu kažejo, da ni nobenega resničnega zadržka za enostranski sprejem 30 % cilja. Glede na to, da najnovejši podatki kažejo, da so trenutne emisije EU že 14 % nižje od emisij v letu 1990, je EU že na pol poti do 30 % cilja.
Vodenje EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih je bilo vedno najbolj učinkovito, ko je EU odločno stala pred drugimi – kot na primer pri zagovarjanju cilja 2 C in potrebe po hitrem financiranju za države v razvoju. Upamo, da bo tudi v primeru cilja zmanjšanja emisij za razvite države tako!
EU v pogajanjih že dolgo ni predstavila nič novega, zato smo nevladne organizacije navdušene nad pravkar objavljeno analizo Evropske komisije, ki ugotavlja, da 30 % zmanjšanje emisij (glede na leto 1990) za EU ni le možno, temveč tudi lahko dosegljivo.
Nevladne organizacije sicer menimo, da zgolj 30 % zmanjšanje emisij za EU ne zadostuje, pa vendar...EU razmišlja o zaostritvi svojega cilja, kar je napredek. Čeprav ekonomska analiza Evropske komisije ne vključuje vseh dodatnih pozitivnih učinkov, je kljub temu zelo jasno, da ni razlogov, ki bi preprečevali nadgradnjo cilja. Če želi EU do sredine stoletja postati skoraj ničnoogljična družba, potem je vsaj 30 % cilj do leta 2020 potreben.
Dokument Evropske komisije vsebuje dejstva na podlagi katerih bodo države članice odločale ali bodo sprejele višje cilje ali ne. Ta odločitev bo (verjetno) sprejeta na septemberskem zasedanju Evropskega Sveta.
Nevladne organizacije od evropskih voditeljev vsekakor pričakujemo, da dobro preberejo dokument – številke v dokumentu kažejo, da ni nobenega resničnega zadržka za enostranski sprejem 30 % cilja. Glede na to, da najnovejši podatki kažejo, da so trenutne emisije EU že 14 % nižje od emisij v letu 1990, je EU že na pol poti do 30 % cilja.
Vodenje EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih je bilo vedno najbolj učinkovito, ko je EU odločno stala pred drugimi – kot na primer pri zagovarjanju cilja 2 C in potrebe po hitrem financiranju za države v razvoju. Upamo, da bo tudi v primeru cilja zmanjšanja emisij za razvite države tako!
Naročite se na:
Objave (Atom)
