Bonn, 1. junij 2010 - Ko se tukaj v Bonnu nadaljujejo podnebna pogajanja, se ZDA ubadajo z največjo okoljsko katastrofo v svoji zgodovini. Katastrofo je povzročila nafta, ki je hkrati vodilni krivec za podnebne spremembe, ki jih tukaj zbrani želijo/mo omejiti.
Kar se je začelo kot eksplozija na naftni ploščadi, ki je ubila 11 ljudi, je zdaj preraslo v več kot mesec dni trajajoče izlivanje nafte v krhko, a zelo produktivno morsko okolje, ki zaposljuje in hrani tisoče ljudi in privablja turiste na svoje obale. Čas, morski tokovi in nepredvidljiva prihajajoča sezona tropskih neviht bodo podali končni račun katastrofe, a se že zdaj škode ocenjujejo v milijardah.
Nevladne organizacije se sprašujemo, ali se bodo ZDA iz te katastrofe kaj naučile in sprejele zakon o zmanjšanju emisij in zagotavljanju sredstev za podnebno ukrepanje? Bodo zdaj prepoznali koristi zaostritve svojega cilja zmanjšanja emisij?
Skoraj leto je že od sprejema podnebno – energetskega zakona v ameriškem spodnjem domu Kongresa in od takrat naprej nevladne organizacije čakamo, da bo ameriška administracija temu vprašanju namenila več pozornosti in poskrbela za sprejem zakona tudi v Senatu.
Katastofa ima svojo pozitivno stran: Američani se počasi začenjajo zavedati stroškov svoje odvisnosti od umazanih goriv in pritisk na predsednika Obamo za sprejem zakonodaje, ki bo spodbujala čisto energijo in zmanjšala emisije, se povečuje.
Kljub temu pa zadnja verzija zakona ne prinaša dobrih novic: poleg predloga o delitvi dobička med naftnimi podjetji in državami (ki bi še povečal pritisk za več offshore vrtanja), zadnja verzija namenja tudi bistveno manj denarja za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.
Če je predsednik Obama resnično predan reševanju podnebja, mora zagotoviti, da bo zakon sprejet ter da bo vseboval zadostna sredstva za države v razvoju (kot je bilo obljubljeno).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar