Na hodniku pred plenarno dvorano v konferenčnem centru stoji ogromen črno – beli globus, mimo katerega se večkrat na dan sprehodijo številni delegati, brez da bi se nanj posebej ozrli. To pa v resnici dobro odraža nezainteresiranost mogočnih držav za obstoj manjših in ranljivih - na globusu namreč popolnoma manjkajo majhne otoške države.
Je to vizija sveta razvitih držav v letu 2050? Če ostane pri njihovih zaenkrat predstavljenih ciljih zmanjšanja emisij, se bo globalna temperatura dvignila za 3, ali pa celo 4 °C, kar bo povzročilo izginotje malih otoških držav pod morjem.
Prav zato so male otoške države, pod vodstvom Tuvaluja, prišle v Kopenhagen in zahtevale, da se jih sliši. Ne za to, ker se bojijo gospodarskih ali političnih neugodnosti in ne zaradi medijske pozornosti pred volitvami. Zahtevajo le, zelo preprosto, pravico do obstoja.
Nadaljni obstoj malih otoških držav zahteva omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C. Za dosego tega cilja pa morajo razvite države emisije zmanjšati za 45 % do leta 2020 in za vsaj 95 % do leta 2050.
Gre za torej za vprašanje – bodo svetovni voditelji sprejeli pravičen, ambiciozen in zavezujoč dogovor ali dopustili izbris malih otoških držav z zemljevidov?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar