Ustvarjanje ali uničevanje možnosti za nov globalni podnebni dogovor v Kopenhagnu?

Bonn, 1. junij 2009 - Danes se v Bonnu začenjajo dvotedendska podnebna pogajanja, še ena v seriji številnih, ki naj bi do konca leta – do podnebne konference decembra v Kopenhagnu – pripeljala do novega globalnega podnebnega sporazuma. V primerjavi s prejšnjimi, so tokratna drugačna, saj se bodo delegati (t.j. predstavniki držav) tokrat prvič pogajali o konkretnem pravnem besedilu – o vsebini in obliki novega dogovora.

Tako lahko torej odločitve, ki bodo sprejete v naslednjih dveh tednih ustvarijo ali pokvarijo možnosti za uspešen zaključek pogajanj v Kopenhagnu. Odločitve sprejete tukaj v Bonnu in v naslednjih šestih mesecih bodo hkrati odločitve o prihodnosti ljudi na tem planetu.

Kot smo v Focusu že večkrat poudarili, je bil napredek v dosedanjih pogajanjih nezadosten za uspešen zaključek pogajanj v Kopenhagnu – to je za ambiciozen in pravični globalen dogovor, ki bi omejil dvig temperature pod nevarnim pragom 2 °C. Opozorili smo tudi na alarmantno pomanjkanje politične volje za sprejetje takšnega dogovora.

Razvite države, ki so v veliki meri odgovorne za problem podnebnih sprememb, svoje odgovornosti za reševanje problema ne jemljejo resno. V skladu z znanstvenimi ugotovitvami in svarili bi bilo za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb potrebno emisije v razvitih državah zmanjšati za vsaj 40 %, če želimo ta cilj doseči z razumno gotovostjo. Cilji, ki so si jih nekatere od razvitih držav postavile oz. so jih pripravljene sprejeti v okviru novega globalnega dogovora (kot npr. 30 % zmanjšanje emisij EU do leta 2020 glede na leto 1990; 3 % zmanjšanje emisij, ki jih je pripravljena sprejeti Kanada; ali pa morebitno 25 % zmanjšanje emisij na Japonskem – cilj, o katerem se bo Japonska odločila ta teden), so očitno nezadostni.

Tudi na področju financiranja ukrepov zmanjševanja emisij in prilagajanja na že neizbežne posledice podnebnih sprememb v državah v razvoju, razvite države zaenkrat še niso naredile vidnega koraka naprej. Pri tem je pomembno poudariti, da bo ravno od vprašanja financiranja v veliki meri odvisen uspeh Kopenhagna – če za države v razvoju, ki so k problemu podnebnih sprememb prispevale najmanj, hkrati pa najbolj trpijo zaradi posledic in bodo tudi v prihodnje najbolj prizadete, ne bo zagotovljenega zadostnega in predvidljivega denarja – lahko na podnebni dogovor v Kopenhagnu pozabimo.

Omenila sem, da bodo tokratna pogajanja potekala o konkretnem pravnem besedilu. Nevladne organizacije ta premik v procesu pozdravljamo, vendar smo hkrati zaskrbljene zaradi pomanjkljivosti tega besedila. V besedilu zajete možnosti za zmanjševanje emisij, prilagajanje, prenos tehnologij in financiranje so nazadostne in nepopolne, v številnih primerih tudi daleč od ambicioznih.

V teh dveh tednih od delegatov pričakujemo, da bodo te pomanjkljivosti besedila in njegove napake popravili in zagotovili, da bodo v besedilo vnesene vse opcije, ki dejansko lahko rešijo problem podnebnih sprememb.

Prebivalstvo po vsem svetu je resno zaskrbljeno zaradi posledic, ki jih lahko neobvladovanje podnebih sprememb prinese. Nevladne organizacije si želimo, da bi uradni predstavniki vlad tukaj v Bonnu zmogli pogum in govorili v imenu svojih ljudi.