Bonn, 12. junij 2009 – Danes se tokratna pogajanja tukaj v Bonnu končujejo. V Focusu ugotavljamo, da so številne države v Bonn prišle nepripravljene na resnično spopadanje s podnebno krizo, zato bo pot od Bonna do Kopenhagna še dolga.
Nekatere države še vedno nimajo nobenega namena preprečiti nevarnih podnebnih sprememb. Še posebej izstopata Japonska in Kanada, ki sta jasno pokazali, da si ne želita podnebnega dogovora. Čeprav EU ni igra tako izrazito negativne vloge, kljub temu ni pokazala napredka v smeri pravične rešitve.
O cilju zmanjšanja emisj za razvite države dogovor ni bil dosežen, čeprav je bila ta točka na dnevnem redu zdaj že na dveh zasedanjih. Mizerni cilji, ki so si jih nekatere razvite države same zastavile, bi nas vodili k dvigu temperature za 3 °C ali več, kar bi resno ogrozilo naš obstoj na planetu.
EU, ki se povsod hvali, da je vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam, prav tako ni pokazala politične volje za učinkovit in pravičen podnebni dogovor v Kopenhagnu. To so ji preprečili evropski finančni ministri, ki se niso dogovorili o finančni podpori za ukrepe zmanjševanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju in tako pokazali, da je tudi njim vseeno za najbolj ranljive države.
Veliko razočaranje so povzročile tudi ZDA. Čeprav je izvolitev Obame po vsem svetu dvignila upanje, da bodo ZDA končno vstopile v reševanje podnebne krize, se to ni zgodilo; na žalost so stališča obamove administracije strašljivo podobna stališčem busheve administracije.
Čas za dogovor se izteka, politične volje zanj pa še ni. Elementi za kredibilen globalni podnebni dogovor so sedaj sicer zajeti v pogajalskih besedilih, ki so se dopolnjevala tukaj v Bonnu, potrebna pa je politična volja, da se iz kupa dokumentacije izberejo tisti, ki so potrebni.
petek, 12. junij 2009
četrtek, 11. junij 2009
Dežela vzhajajočega sonca ali dežela dvigajoče se morske gladine?
Bonn, 11. junij 2009 - Včeraj je Japonska delegacija v Bonnu objavila dolgo pričakovane cilje zmanjšanja emisij, ki jih je sprejel japonski predsednik vlade Aso. Popolna tišina v dvorani po objavi cilja sicer ni bila pričakovana, pove pa veliko.
Japonska se je odločila, da bo svoje emisije do leta 2020 zmanjšala za 15 % glede na leto 2005. Če to prevedemo na leto 1990 (da dobimo boljšo predstavo o skladnosti cilja z znanstvenimi priporočili – IPCC poročilo), ta cilj pomeni, da bo Japonska emisije zmanjšala za 8 % do leta 2020. Če k temu dodamo še trenutni kjotski cilj, h kateremu se je Japonska zavezala, t.j. 6 %, potem ugotovimo, da je Japonska svoje emisije med leti 2012 in 2020 pripravljena zmanjšati le za 2 %.
Pred tremi tedni je japonski predsednik vlade sprejel deklaracijo z naslovom ‘We are islanders – towards an eco-friendly and rich Pacific’, ki posebej poudarja 'pomembnost sodelovanja v primernih mednarodnih forumih, še posebej v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola, za oblikovanje pravičnega in učinkovitega okvirja po letu 2012, v katerem bodo na odgovoren način sodelovala vsa velika gospodarstva.' Zaradi svoje domnevne resnične zaskrbljenosti zaradi posledic podnebnih sprememb na otoške države v Tihem oceanu jim je Japonska ponudila celo malo višjo finančno podporo kot v lanskem letu (50 milijard jenov, kar je 5 milijard več kot lansko leto).
Včeraj objavljeni cilj brez dvoma ne odraža resnične zaskrbljenosti za usodo prebivalcev tihomorskih otoških držav (gre bolj za napad na njihovo pravico do obstoja). Tudi malo višja finančna pomoč tem državam je zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki jo bodo posledice podnebnih sprememb povzročile v tem delu sveta, še posebej če upoštevamo najavljene mizerne cilje.
Japonska se je odločila, da bo svoje emisije do leta 2020 zmanjšala za 15 % glede na leto 2005. Če to prevedemo na leto 1990 (da dobimo boljšo predstavo o skladnosti cilja z znanstvenimi priporočili – IPCC poročilo), ta cilj pomeni, da bo Japonska emisije zmanjšala za 8 % do leta 2020. Če k temu dodamo še trenutni kjotski cilj, h kateremu se je Japonska zavezala, t.j. 6 %, potem ugotovimo, da je Japonska svoje emisije med leti 2012 in 2020 pripravljena zmanjšati le za 2 %.
Pred tremi tedni je japonski predsednik vlade sprejel deklaracijo z naslovom ‘We are islanders – towards an eco-friendly and rich Pacific’, ki posebej poudarja 'pomembnost sodelovanja v primernih mednarodnih forumih, še posebej v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola, za oblikovanje pravičnega in učinkovitega okvirja po letu 2012, v katerem bodo na odgovoren način sodelovala vsa velika gospodarstva.' Zaradi svoje domnevne resnične zaskrbljenosti zaradi posledic podnebnih sprememb na otoške države v Tihem oceanu jim je Japonska ponudila celo malo višjo finančno podporo kot v lanskem letu (50 milijard jenov, kar je 5 milijard več kot lansko leto).
Včeraj objavljeni cilj brez dvoma ne odraža resnične zaskrbljenosti za usodo prebivalcev tihomorskih otoških držav (gre bolj za napad na njihovo pravico do obstoja). Tudi malo višja finančna pomoč tem državam je zanemarljiva v primerjavi s škodo, ki jo bodo posledice podnebnih sprememb povzročile v tem delu sveta, še posebej če upoštevamo najavljene mizerne cilje.
torek, 9. junij 2009
Evropski finančni ministri ogrožajo napredek mednarodnih podnebnih pogajanj
Bonn, 9. junij 2009 - Evropski finančni ministri se danes v Luksemburgu niso uspeli dogovoriti o finančni podpori za podnebno ukrepanje v državah v razvoju. Nevladne organizacije opozarjamo, da so s tem delegatom, ki se udeležujejo pogajanj v Bonnu, poslali zaskrbljujoč signal.
Finančni ministri so prezrli nasvet svojih finančnih strokovnjakov, da je za zmanjševanje emisij v državah v razvoju potrebnih 100 milijard evrov na leto do leta 2020 in prav tako niso uspeli sprejeti jasne zaveze za financiranje prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju.
Ministri so se odločili tudi, da bodo finančne obveznosti in svoje cilje zmanjšanja emisij šteli kar dvojno – s štetjem ogljično izravnalnih projektov k potrebni finančni podpori za države v razvoju.
Podnebna konferenca v Kopenhagnu je tako rekoč za vogalom; in vsi se zavedamo, da brez denarja ne bo dogovora. Za uspešen zaključek pogajanj o globalnem podnebnem sporazumu, mora EU sprejeti jasne finančne zaveze (t.j. EU mora pristati na povračilo svojega ogljičnega dolga državam v razvoju!). Nevladne organizacije pričakujemo, da bodo to storili evropski voditelji na zasedanju naslednji teden.
Finančni ministri so prezrli nasvet svojih finančnih strokovnjakov, da je za zmanjševanje emisij v državah v razvoju potrebnih 100 milijard evrov na leto do leta 2020 in prav tako niso uspeli sprejeti jasne zaveze za financiranje prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju.
Ministri so se odločili tudi, da bodo finančne obveznosti in svoje cilje zmanjšanja emisij šteli kar dvojno – s štetjem ogljično izravnalnih projektov k potrebni finančni podpori za države v razvoju.
Podnebna konferenca v Kopenhagnu je tako rekoč za vogalom; in vsi se zavedamo, da brez denarja ne bo dogovora. Za uspešen zaključek pogajanj o globalnem podnebnem sporazumu, mora EU sprejeti jasne finančne zaveze (t.j. EU mora pristati na povračilo svojega ogljičnega dolga državam v razvoju!). Nevladne organizacije pričakujemo, da bodo to storili evropski voditelji na zasedanju naslednji teden.
Naročite se na:
Objave (Atom)
