sobota, 23. junij 2012

Rio de Janeiro – mesto iz slik

Rio de Janerio, najbolj turistično mesto na južni polobli in sanje vsakega popotnika. Mesto, ki obljublja vse in ki lahko te obljube tudi uresniči. Bivša prestolnica Brazilije ima za nekaj Slovenij prebivalcev, kjer iz enega konca mesta do drugega potuješ dlje kot čez Slovenijo. Mesto neštetih stolpnic in nacionalnega parka sredi mesta. Mesto, ki zmore v 6 letih organizirati 3 globalne prireditve (Rio+20, Svetovno prvenstvo v nogometu in Olimpijske igre). Mesto, upravljanje katerega ne bi zaupal nobenemu slovenskemu politiku, ker je zanj preveliko. Mesto, ki ne počiva in je na to tudi ponosno.

Mesto, za katerega je kolega iz Nemčije, dr. Joachim Spangenberg, povedal, da je na njemu najboljše to, če ga nikoli ne vidiš v živo. Kar je delno res, ker si si o Riu ustvaril neko pravljično predstavo na podlagi vseh super lepih slik. V realnosti pa je v mestu prisotno še marsikaj drugega. In opcija videti ga v živo vseeno ponuja veliko več.

Tako sicer izveš, da je Rio razmeroma umazano mesto, z nešteto neuglajenimi ulicami. Da je zaliv kritično onesnažen. Da se ponoči ni priporočljivo sprehajati po večjem delu mestu. Da se vsakodnevno dogajajo mamilarski spopadi. Da se je lažje peljati s helikopterjem kot s kolesom. Da deloma kaže znake dekadentnosti in da presenetljivo veliko dežuje.

Po drugi strani pa, če ga ne bi obiskal, ne bi ugotovil, da je lociran na edinstvenem koščku Zemlje. Da so plaže res tako fantastične, kot izgledajo na slikah. Da so tukaj doma izjemno prijazni ljudje, ki se znajo zabavati. Da so še bolj nori na nogomet, kot sem si mislil. Da lahko vsak dan jedo riž in piščanca. Da življenje na tem koncu sveta poteka nekoliko drugače in ima svoje značilnosti, da pa smo si na koncu koncev vsi nekako podobni – vsi si želimo boljše prihodnosti... Le da Karioke (prebivalci Rio de Janeira) lahko v vmesnem času skočijo še na Copacabano ali na Marakano.






Konferenca Rio+20 zaključena

22. junij 2012 – Zadnji dan konference Rio+20 se je generalni sekretar OZN Ban Ki-moon srečal s predstavniki Ljudskega vrha (People's Summit), ki so vsi po vrsti izrazili svoje nezadovoljstvo in frustriranost. Srž negativne ocene, ki so jo predstavniki Ljudskega vrha pripisali konferenci Rio+20, je ravno dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'', saj ne daje tistega, kar se je obljubljalo pred konferenco. Dejstvo, da je to maksimum, kar je bilo zmožno doseči na takšni globalni konferenci, jih globoko žalosti. Predsednik organizacije Friends of the Earth International Nnimmo Bassey je generalnemu sekretarju tudi predal poziv ''Izjava civilne družbe, s katero zahtevajo nazaj OZN iz korporativnega ujetja''. S čimer so odprli prostor širšemu razmisleku o načinu družbenega ustroja ter primernosti metod reševanja nastalih problemov.

Predstavniki japonske civilne družbe so demonstrirali v konferenčnem centru – proti radioaktivnemu onesnaževanju. Pravijo, da se Fukušima ne sme ponoviti nikoli več. Protestirajo, ker v končnem dokumentu nikjer ni izrecno napisano, da če se hočemo v prihodnje izogniti takšnim tragedijam, ne smemo več graditi nukleranih elektrarn in moramo pričeti z zapiranjem obstoječih.

Kar se tiče zaključka konference, se zadnji dan ni zgodilo nič novega. Na plenarnem zasedanju so se zvrstile še nacionalne izjave visokih predstavnikov držav, ki niso prišli na vrsto prva dva dneva. Dokument je bil sprejet, takšen kot so jim ga v sredo dostavili. Dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' je dostopen tukaj.

Civilna družba ostaja nezadovoljna z izidom, vendar bo svoje napore usmerila v prihodnje delovanje in poskus spremembe dokumenta oz. dodajanja konkretnejših zavez. Svojim zahtevam se ne bodo kar tako odpovedali in sporočajo, da bodo še bolj aktivni.



Nekateri bolj, drugi manj zadovoljni z dokumentom, vsi pa na koncu veseli, da se je konferenca končala, ker nam je že vsem počasi zmanjkovalo energije – na takšen ali drugačen način. Ko napolnimo baterije, pa v nove akcije. Ker prihodnost, kakršno si resnično želimo, si bo treba izbojevati.

petek, 22. junij 2012

Potočnik in Bogovič na konferenci

20. junij 2012 – Na koordinacijskem sestanku EU komisarja za okolje Janeza Potočnika z t.i. velikimi skupinami (Major groups), kjer so vključene nevladne organizacije, mladina, sindikati, staroselci, znasntveniki idr., so bila predstavljena prizadevanja EU za sklenitev dogovora oz. sprejetje končnega dokumenta. Potočnik je dejal, da je EU prišla v Rio z jasno vizijo in ambicijami. Poudaril je, da so se aktivno vključevali v proces sprejemanja dokumenta. Končni dokument pa ni ravno to, kar so si želeli, niti ne obravnava rešitve problemov, ki jih svet potrebuje. Dokumentu primanjkuje jasnih zavez za izvajanje procesa prehoda v trajnostni razvoj. EU je še vedno pripravljena sodelovati z vsemi, ki želijo izboljšati dokument, četudi v sklopu Generalne skupščine Združenih narodov septembra. EU komisar je izrazil željo pomagati državam v razvoju. Zeleno ekonomijo pa omenil kot tisti člen, ki naj bi pomagal pri preusmeritvi k trajnostnemu razvoju. Na koncu je dodal, da ne bo zapustil Rio s slabo vestjo, ampak tudi ravno zadovoljen ne bo.

Na plenarnem zasedanju je slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič podal nacionalno izjavo o konferenci, trajnostnem razvoju ter poti razvoja, ki vodi tja. Na kasnejšem dogodku na temo Jandransko-Jonske regije in trajnostnega razvoja, ki ga je organizirala Srbija, je minister imel ponovno aktivno vlogo. Govoril je o prihodnjem razvoju Slovenije ter o planu zelene ekonomije in zeleni rasti, ki bi naj temeljila na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih energije, energetski obnovi stavbnega fonda ter vlaganj v železniško infrastrukturo. Lepo je bilo slišati, da se bo tudi pri nas spreminjalo na bolje. Besede so bile izrečene, upamo, da bodo tudi aktivnosti in dejanja sledila tako ambiciozna.

četrtek, 21. junij 2012

Rio+20 – 2. dan: nezadovoljstvo z dokumentom

21. junij 2012 – Plenarno zasedanje se danes nadaljuje z govori vodij državnih delegacij. Predsednika Bolivije in Ekvadorja sta oba poudarila pomembnost trajnostnega razvoja ter nujnost spremembe prevladujočega ekonomskega sistema, ki temelji zgolj na povišanju gospodarske rasti. Spremembe so nujne, morajo temeljiti na varovanju narave ter dobrobiti ljudi. Predstavila sta tudi nekaj nazornih prikazov udejanja takšnih sprememb v obeh državah.

Kar se tiče dokumenta, ki bo končni rezultat konference, ostaja veliko skupin nezadovoljnih z njim. Afriške države niso zadovoljne z izpogajanim izidom. Znanstvena skupnost poudarja nujnost ukrepanja zaradi podnebnih sprememb, seveda niso zadovoljni z dokumentom. EU skrbi, ker v dokumentu ni predvideno povečanju pristojnosti mednarodnega agencije za trajnostni razvoj. Zaradi teh razlogov nekatere države pritiskajo v smeri spreminjanja dokumenta, saj ta na noben način ne omogoča željenih sprememb. V dokumentu so zapisane neke želje in ''cilji'', vendar brez načina implementacije – in to so prepoznali vsi.

Vendar se po hodnikih govori, da ne bodo ponovno odpirali teksta. Ostaja zgolj odločitev: vzemi ali pusti. Predvsem Brazilija, kot organizatorica konference, ki si želi (kakršenkoli oprijemljiv) rezultat konference, kar bi dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' naj predstavljal, upa, da do ponovnega odpiranja dokumenta ne bo prišlo. Kot poudarjajo, so zelo ponosni na nastali tekst, naokoli pa se že na glas govori, da nam poskušajo ''prodati neuspeh kot uspeh''.

Ob koncu konference pa ne bo konca procesa, ki se nanaša na ta dokument, saj se bo na ravni OZN nadaljeval septembra. Na generalni skupščini OZN (tudi pred in po njej) bodo države imele možnost sprememb ter sprejetja dokumenta. Tako, da še ostaja čas za pritisk za vključitev najbolj pomembnih zadev: opredeljeni načini implementacije in povečane pristojnosti mednarodne agencije za trajnostni razvoj ali nova agencija.

Ob plenarnem zasedanju potekajo še ostali dogodki in okrogle mize. Eno izmed njih je gostil turški premier Erdogan. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon pa je navzoč na mnogih od njih – vsaj za kratek nagovor, kjer vedno lepo predstavi svoj pogled o naših zavezah. Škoda, da nima več moči in pristojnosti, saj se resnično zavzema za trajnostni razvoj. Omeniti velja še primer Butana, ki daje zgled ostalim državam s svojimi zavezami trajnostnemu razvoju. Kot je dejal predstavnik Butana: ''Človeštvo mora rasti, vendar v drugih aspektih, ne pa v tem edinem, ki smo ga zasledovali do sedaj – ekonomskem.''.

Se je pa danes zgodil tudi nenapovedan dogodek: ljudska skupščina (People's plenary) pred paviljonom, kjer poteka plenarno zasedanje in v katerega je dostop omejen. Ljudje, večinoma gre za mlade ljudi, so zavzeli prostor, kjer razpravljajo kaj bi še bilo smiselno narediti, da bi na tak način vplivali na odločevalce v dvorani. Kljub temu, da so prepovedali proteste na samem območju dogajanja konference, je takšna aktivna drža mladine dobrodošla in spodbudna, ker da jasno vedeti, da se resnično zavzemajo za boljšo prihodnost. Čeprav to mogoče pomeni zgolj nekaj stran vrženih ur, brez učinka – glede na dojemljivost visokih političnih predstavnikov. Vendar, kdor ne poskuša, tudi ničesar ne doseže.

Ahmadinedžad, Ban Ki-moon in Rousseff predstavili svoj pogled na trajnostni razvoj

20. junij 2012 – Jutranja pot do kongresnega centra RioCentro iz središča mesta je trajala debelih 90 minut. Policija in vojska sta navzoči povsod po mestu, na cestah so postavljene nadzorne točke na vsakih nekaj sto metrov, helikopterji pa neprestano nadzirajo dogajanje po celem območju. Politika župana Rio de Janeira o prepovedi delovanja šol, univerz in ostalih institucij je obrodila sadove, saj ni v mestu ni bilo tako značilnih prometnih zamaškov. Razen pred RioCentrom, kjer se je celoten promet ustavil.

Danes se je začelo plenarno zasedanje z navzočimi vodji držav, urnik govorov pa je sestavljen tako, da bodo vse države prišle na vrsto do konca konference – do petka. Vsak predstavnik države poskuša izreči besede, ki bi se naj zapisale v zgodovino, toda le redkim to uspeva (kot nas uči zgodovina). Toliko lepih in vzpodbudnih besed, še posebej kar se tiče trajnostnega razvoja, že dolgo nismo slišali od tako pomembnih ljudi. Pa vendarle z nekim cinizmom spremljamo vse skupaj, vedoč, da bo že naslednji teden najverjetneje vse po starem.

Med drugim je potrebo po bolj trajnostnem razvoju zagovarjal tudi Iranski predsednik Ahmadinedžad. Okolje ne sme trpeti zaradi uničujočega delovanja globalne ekonomije, prav tako tudi ne ljudje, je še dodal. Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki je kot organizatorica tudi predsedujoča celotni konferenci, je poudarjala potrebo po ekonomskem razvoju, saj naj bi le ta omogočal trajnostni razvoj ter primerno zaščito okolja in človeka dostojno življenje. Generalni sekretar Ban Ki-moon se že celoten svoj mandat zavzema za odpiranje poti trajnostnemu razvoju. Ugotavlja, da ima človeštvo prevelik negativen vpliv na planet, pri čemer ne gre samo za podnebne spremembe. Trajnostni razvoj mora postati prioriteta. Trajnostno-razvojni cilji (Sustainable development goals – S.D.G.), ki so tudi zapisani v končnem dokumentu konference Rio+20, naj bi postali prioriteta pri nadaljnjem razvoju. Vendar vemo, kako je bilo do sedaj z uresničevanjem raznih globalnih ciljev, obenem pa v tokratnem dokumentu ni nekih trdnih zavez, ki bi privedle k njihovemu uresničevanju. Kar je tudi kritika civilne družbe ter nekaterih držav.

Problem je tudi v tem, da se niso vsi (pomembni) voditelji držav udeležili konference. Obame in Camerona tako ni na spisku VIP gostov. Po tem lahko sklepamo kako pomembno je ursničevanje trajnostnega razvoja ter sprememba trentune paradigme za voditelje sveta. Mogoče pa so ti trajnostni razvoj vračunali v svoje delovanje in se konference raje niso udeležili, ker so na ta način privarčevali pri emisijskih izpustih.

sreda, 20. junij 2012

Nevladne organizacije na plenarnem zasednaju konference Rio+20 podale izjavo

20. junij 2012 – Prvi dan konference Rio+20 ob prisotnosti visokih političnih delegatov so na plenarnem zasedanju imeli možnost predstaviti stališča tudi predstavniki različnih interesnih skupin, ki so prisotne v Riu: nevladne organizacije, mladina, lokalne oblasti, domorodci, kmetje, ženske, delavci in sindikati, znanstvena skupnost, otroci in mladina ter industrija in podjetja. Stališče nevladnih organizacij je predstavil Wael Hmaidan (Climate Action Network). V svojem govoru je izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki nam grozijo, ter nujo po ukrepanju. Tudi znanost zelo jasno poudarja, da če ne spremenimo načina funkcioniranja naše družbe v naslednjih 5 do 10 letih, bomo ogrozili preživetje bodočih generacij ter vseh vrst živih organizmov na planetu. Voditelji držav bi se morali zavedati moči, ki jo imajo, da spremenijo ta neželjeni razplet, ter izkoristiti priložnost, ki jim je dana v teh dneh – da postanejo ''rešitelji sveta''.

Če se to ne zgodi, in zaenkrat kaže, da se ne bo, pa lahko Rio+20 označimo kot za še en neuspeli poskus, medtem ko vlade zgolj poskušajo zavarovati svoje ozke interese. Če bo res takšen zaključek konference, bo to veliko zapravljene moči ter voditeljske zmožnosti. Ne moremo imeti dokumenta z naslovom ''Prihodnost, ki si jo želimo'' brez omembe omejitev planeta, kritičnih točk, ki jih ne smemo preseči, ter nosilne zmožnosti planeta. Trenutno besedilo je popolnoma brez stika z realnostjo, zaradi česar nevladne organizacije v Riu ne podpirajo tega dokumenta, saj v ničemer ne odraža naših zahtev.

Če bo dokument sprejet v trenutni obliki, bomo s tem onemogočili varno prihodnost za prihodnje generacije. Izgovor držav, da ne morejo najti dovolj finančnih sredstev za implementacijo trajnostnega razvoja, je predvsem finančna kriza, medtem ko istočano zapravljajo stotine milijard dolarjev za subvencioniranje idnustrije fosilnih virov, najbolj dobičkonosne industrije na svetu. Zatorej je prva stvar, ki jo lahko države naredijo ravno ukinitev teh subvencij, kar je tudi bilo v sklopu civilnodružbenega dialoga izglasovano kot najbolj pereč problem. Problemi zadevajo tudi upravljanje z oceani, nuklearno energijo, oborožene konflikte, nezmožnost participacije civilne družbe idr.

Do konca konference je še nekaj več kot dva dni in v tem času imajo voditelji držav možnost zavzeti se za spremembe na bolje, spremembe za ''prihodnost, ki si jo želimo''. Ali jim bo to uspelo ter ali sploh imajo takšne ambicije, pa bomo videli v naslednjih dneh.

Tokratni fosil dneva so kar vsi svetovni voditelji

20. junij 2012 – V Riu je bil podeljena nova nagrada za Fosil dneva. Tokrat je čast pripadla vsem svetovnim voditeljem. Namreč trenutni rezultat konference – dokument ''Prihodnost, ki si jo želimo'' – je za večino prisotnih predstavnikov civilne družbe razočarajoč. Vseeno pa so ga vlade držav pozdravile, kot da bi ''razprodaja planeta in ljudi'' predstavljala velik uspeh. To ni prihodnost, ki si jo želimo.

S tem tekstom se Rio+20 obrača stran od trajnostnega razvoja. Medtem ko se države skrivajo za ekonomsko negotovostjo, nadaljujejo pa z visokimi subvencijami fosilni industriji, so se v Riu pojavile s praznimi žepi ter večinoma nepripravljene za sprejetje resnih obvez. Ker so vse države pozdravile takšen dokument in ni bilo nobene, ki bi bila tako pogumna, da bi zahtevala kaj več kot zgolj leporečje v besedilu, so si nagrado Fosil dneva – največjo doslej – prislužile vse.

Dokument ''The future we want'' ter dnevno dogajanje na People's summit-u

19. junij 2012 – Danes so se delegati na konferenci Rio+20 dogovorili o končni verziji dokumenta ''The future we want'', ki naj bi ga v prihodnjih treh dneh sprejeli in podpisali vodje nacionalnih delegacij. Popravki so še možni, vendar si jih vsi ne želijo. Zaenkrat zgolj toliko, da bi civilna družba raje videla dokument z več zavezami glede reševanja najbolj perečih problemov. Vsebino dokumenta bom predstavil v naslednjih dneh. Bo pa zaradi uradnega dela konference v času od 20. do 22. junija zaprto veliko šol, javnih institucij in podjetij v Rio de Janeiru. To je standardna politika tukajšnjega župana, ki zahteva zaprtje javnih institucij zaradi varnostnih razlogov, povezanih s takšnim dogodkom, predvsem pa zaradi prometnih zamaškov, ki so drugače vsakodnevnica prebivalcev tega ogromnega mesta.

Problem, ki ga vse glasneje izpostavljajo države v razvoju, še bolj radikalno pa razne organizacije civilne družbe iz teh držav, je usmeritev k ti. ''zeleni ekonomiji''. Koncept bii naj bi rešil vse probleme z monetarizacijo narave in dajanja vrednosti storitvam narave, ki so neprecenljive. Zeleno ekonomijo po mnenju mnogih aktivnih udeležencev konference Rio+20 in People's summit-a lahko razumemo tudi kot novo grožnjo okolju in ljudem, medtem ko bi multinacionalne korporacije nadaljevale z izkoriščanjem, tokrat zamaskiranim v ''zeleno'' rast. Poskus vključevanja življenjskih ciklov in narave v krog kapitalistične akumulacije ne bo rešil strukturnih vzrokov, zaradi katerih je v prvi vrsti sploh prišlo do problemov revščine, neenakosti, podnebnih sprememb in uničenja ekosistemov. Iluzija neskončne rasti, ki je vpeta v ''zeleno ekonomijo'', bo zgolj poglobila te probleme.

Dogajanje na People's summit-u je bilo ponovno zelo pestro. Vendar veliko dogodkov, predavanj in diskusij na žalost poteka v portugalščini. Kljub temu je možno izluščiti poglavitne ideje, vedno pa se najde tudi dogodek v angleščini. Tukajšnja raznovrstnost dogodkov presega ustaljeno ''zahodnjaško'' razumevanje odvijanja diskusij in predstavitev, saj so mnogokrat prisotni ples, razne igre, motivacijko-čustveni govori ter predvsem več čustev. Od današnjih diskusij bi izpostavil problematiziranje rudarjenja urana, ki ga potrebujemo za delovanje jedrskih elektrarn. V Sloveniji se premalo zavedamo kakšne okoljske posledice povzroča pridobivanje in procesiranje uranove rude, koliko odpadnega materiala pri tem nastane ter kakšen je vpliv na delavce ter okoliško prebivalstvo. Že nekaj časa se rudarjenje urana seli iz razvitih držav predvsem v afriške države, ki imajo slabo regulirano to področje. To omogoča korporacijam, da v teh državah počnejo stvari, ki so v razvitih državah prepovedane. Problemi se tkao navezujejo na pravice in zdravje delavcev, monitoring okolice zaradi možnosti povečanja radiacije ter ravnanje z odpadnim materialom. Čeprav nam poskušajo, še posebej v Evropi, jedrsko energijo prikazati kot čisto in ogljično nevtralno, je to daleč od resnice. Še posebej če v obzir vsazemo celoten cikel od rudarjenja urana, procesa obogatitve, proizvodnjo električne energije ter nato skladiščenje odpadkov.

torek, 19. junij 2012

Civilna družba v Riu opozarja in kliče po ukrepanju

18. junij 2012 – Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, del brazilske civilne družbe na eni izmed turistično najbolj obremenjenih točk Rio de Janeira (kip Kristusa Odrešenika na hribu Corcovado) na humoren način opozarja na prisotne probleme v tej veliki državi. Jasno izražajo svoje sporočilo, da vlada in voditelji Brazilije pri razvoju (namenoma) pozabljajo na okolje in pravice svojih lastnih državljanov. Ali je sporočilo prispelo do vlade mi še ni uspelo izvedeti, vsekakor pa bo preko množice turistov prispelo v mnoge države sveta.


Nezmožnost dogovora oz. blokada nekaterih držav, predvsem velikih izvoznic fosilnih virov, v konferenčnih dvoranah RioCentra, kjer se dogaja konferenca Rio+20, je včeraj botrovalo akciji, ki se je odvila na plaži Copacabana. Organizaciji Avaaz in 350.org sta se odločili za skupno akcijo, s katero so želeli opozoriti na dejstvo, da so fosilni viri na globalni ravni močno subvencionirani. Od svetovnih voditeljev zahtevajo, naj ta denar raje namenijo za zeleni razvoj. Ob tem velja opozoriti, da je razmerje med subvencijami v fosilne vire in jedrsko energijo na eni strani ter na drugi v obnovljive vire energije 9:1 v korist prvim. Kljub temu se najdejo mnogi, ki nasprotujejo subvencijam v obnovljive vire energije, ker menijo, da jih to postavlja v neupravičeno boljši položaj ter da so zgolj zaradi tega lahko konkurenčni fosilnim virom (so pa subvencije v obnovljive vire veliko bolj vidne in transparentne, za razliko od subvencij v fosilne vire – zaradi česar jih je tudi lažje kritizirati). Slike so dostopne na povezavi tukaj.

Ob bok konferenci Rio+20 se nadaljuje tudi podeljevanje nagrade ''Fosil dneva'' oz. kot so jo tokrat poimenovali ''RioFosil''. Nagrado civilna družba podeljuje večinoma državam za posebne zasluge onemogočanja, zavlačevanja ali blokiranja pogajanj oz. za posebne zasluge netrajnostnega razvoja in politik, ki slednje omogočajo. Nagrado si je danes prislužilo več držav. Brazilija, ker kot organizatorica konference ni izkoristila priložnosti za zvišanje ambicij dokumenta, ki naj bi bil glavni rezultat srečanja v Riu. Svoje kapacitete izkorišča zgolj za iskanje kompromisov, ki bi vodili k končnemu sprejetju tega dokumenta, ne glede na to, da zaenkrat kaže na dokument brez jasnih zavez in dejanj. ZDA, Kanada, UE in ostale razvite države so si nečastno nagrado prislužile zaradi vztrajnega odklanjanja finančnih in tehnoloških zavez, ki bi bile v pomoč državam v razvoju. Savdska Arabija in Venezula pa sta današnji zadnji nagrajenki. Državi konsistentno blokirata napredek pri razpravi o prenehanju subvencij za fosilne vire.

Rio+20 in obkonferenčne dejavnosti že v polnem teku

18. junij 2012 – Čeprav je do uradnega začetka Konference OZN o trajnostnem razvoju Rio+20 še dva dni, se aktivnosti na raznovrstnih lokacijah sanjskega Rio de Janeria že nekaj dni odvijajo s polno paro. Konferenca, ki naj bi obeležila 20. obletnico prve konference o trajnostnem razvoju (Rio de Janerio, 1992), naj bi predstavila pot k prihodnosti, ki si je vsi želimo, ter podala odgovore na vprašanja, ki so od takrat ostala nerešena. Že dolgo časa je jasno, da obljube in zaveze, ki so bila dane pred 20 leti, niso bile izpolnjene. Revščina je prisotna v večjem delu sveta, človekove pravice se ne spoštujejo kot bi se morale, nismo ravno uspešni pri zavezah za omejevanje podnebnih sprememb ter zmanjšanja emisij, trajnostni razvoj pa je večinoma zgolj lepa (a prazna) fraza na papirju raznih strategij in programov vseh možnih držav. Ker nam nekako ne uspeva družbe spraviti na ''pravo pot'', so potrebne nove zaveze, ki pa jih moramo pričeti tudi uresničevati.

Toliko za kratek uvod ob letošnji največji konferenci voditeljev držav, njihovih uradnih delegatov ter predstavnikov najrazličnejših organizacij. Od takšne globalne konference bi bilo za pričakovati utemeljene, daljnosežne ter v dobro vseh ljudi sprejete zaveze. In v tej smeri so se dogajanja tudi pričela. Vodij delegacij še ni na prizorišču, kljub temu so pogajanja že nekaj dni v polnem teku, diskusije delegatov pa potekajo o končni verziji dokumenta, ki naj bi predstavljal usmeritev in zaveze za prihodnji razvoj držav sveta. Zaenkrat ne kaže ravno najbolje zavezujočim ciljem, ki pomenijo prevelike omejitve za določene države. Nekatere države oz. skupine držav pač ne želijo popustiti pri zasledovanju svojih lastnih, ozkih in kratkoročnih interesov. Tako bomo težko prišli do konkretnih zavez, ki bi imele resnično pozitivne in oprijemljive učinke. A pogajanja bodo potekala vse do 22. junija, do takrat pa se lahko nekatere stvari še spremenijo.

Poleg uradnih sestankov delegatov, kjer odločajo o ''prihodnosti sveta'', se v sklopu konference dogajajo tudi stranski dogodki v organizaciji različnih akterjev: držav, raznih vladnih služb, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij idr. Dogodkov je vsak dan ogromno, tudi teme so različne, vsem je nekako skupna navezava na trajnostni razvoj (v širšem smislu pomena tega koncepta).

Sočasno s konferenco Rio+20 se odvija tudi t.i. Ljudski vrh (People's Summit), kjer je možno slišati in tudi spregovoriti o tem, da so spremembe v družbi nujne ter da moramo prenehati s trenutnim načinom ''razvoja'' na račun okolja in ljudi. Večina dogajanja je postavljena v park Flamengo, z ogromnim številom prizorišč ter pestro ponudbo dogajanja. Prisotnih je veliko raznovrstnih idej, vsem pa je skupno, da si želijo boljše prihodnosti. Močno priostno in zastopano je zavzemanje za pravice staroselcev, ki jih je tudi veliko na prizorišču. Če izpostavim zgolj nekaj tem, o katerih je v teh dneh govora v parku Flamengo: človekove pravice, pravice delavcev, zavzemanje za ohranjanje narave, prenehanje izkoriščanja jedrske energije in rudarjenja urana, prenehanje subvencioniranja fosilnih virov, uporaba obnovljivih virov energije, zeleno kmetijstvo, pa vse do enakopravnosti in spoštovanja religij. Nadaljevanje sledi.